한국   대만   중국   일본 
Franco??ina - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Franco??ina

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franco??ina
francais
Izgovarjava [f???s?]
Materni jezik (glej spodaj)
?t. maternih
govorcev
75 milijonov (2007) [1]
220 [2] do 300 milijonov [ mrtva povezava ] [3] skupaj govorccev prvega in drugega jezika.
Zgodnej?e oblike
Pisava latinica ( francoska abeceda )
francoska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
29 dr?av

Administrativni/kulturni

16 neodvisnih entitet

?tevilne mednarodne organizacije
Regulator Francoska akademija (French Academy)
Jezikovne oznake
ISO 639-1 fr
ISO 639-2 fre  (B)
fra  (T)
ISO 639-3 fra
Glottolog stan1290
Linguasphere 51-AAA-i
{{{mapalt}}}
   Regije kjer je franco??ina glavni jezik
   Regije kjer je uradni jezik
   Regije kjer je drugi jezik
   Regije kjer je manj?inski jezik
Ta ?lanek vsebuje zapis glasov v ?rkovni obliki po IPA . Brez ustrezne podpore za interpretacijo , lahko vidite vpra?aje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Franco??ina (francosko la langue francaise ali francais ) je jezik , ki je del romanske veje indoevropske jezikovne dru?ine.

Je eden najpomembnej?ih romanskih jezikov, ki je bil od poznega srednjega veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma lingua franca . Z okoli 77 milijoni maternih govorcev ( frankofonov ) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 dr?avah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v ?tevilnih skupnostih in organizacijah , kot so Evropska unija , Mednarodni olimpijski komite , Zdru?eni narodi in Svetovna po?tna zveza . V Franciji so zaradi ogro?enosti s strani angle??ine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v franco??ini.

Nagla?evanje [ uredi | uredi kodo ]

V franco??ini je naglas na zadnjem zlogu ritmi?ne enote, ki jo po navadi sestavlja ve? povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. ?e je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je nagla?en zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.

Poleg naglasa imamo v franco??ini ?e poudarek , ki je zna?ilen za ?ustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.

Abeceda [ uredi | uredi kodo ]

Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 ?rk.

?rka Izgovorjava
A /a/
B /be/
C /se/
D /de/
E /?/
F /?f/
G /?e/
H /a?/
I /i/
J /?i/
K /ka/
L /?l/
M /?m/
N /?n/
O /o/
P /pe/
Q /ky/
R /?r/
S /?s/
T /te/
U /y/
V /ve/
W /dubl?ve/
X /iks/
Y /igR?k/
Z /zed/

Dolo?ni ?len [ uredi | uredi kodo ]

mo?ki spol (ednina) ?enski spol (ednina) mo?ki spol (mno?ina) ?enski spol (mno?ina)
pred besedami, ki se za?enjajo
s soglasnikom ali aspiriranim h 		le la les les
pred besedami, ki se za?enjajo
s samoglasnikom ali nemim h 		l' l' les les

Primeri:

Nedolo?ni ?len [ uredi | uredi kodo ]

mo?ki spol (ednina) ?enski spol (ednina) mo?ki spol (mno?ina) ?enski spol (mno?ina)
un une des des

Primeri:

Osebni zaimki [ uredi | uredi kodo ]

Osebe Osebek prevod
1.edn. je jaz
2.edn. tu ti
3.edn. il on
3.edn elle ona
1.mn. nous mi, me
2.mn. vous vi, ve
3.mn. ils oni
3.mn. elles one

Glagolski ?asi [ uredi | uredi kodo ]

Glagoli [ uredi | uredi kodo ]

Francoske glagole delimo na tri skupine:
1. Skupina:

Prva skupina obsega veliko ve?ino francoskih glagolov. Glagoli prve skupine se kon?ujejo na -er .

2. Skupina:

Druga skupina vsebuje glagole, ki se kon?ujejo na -ir in obsega nekaj sto glagolov.

3. Skupina:

V tretji skupini so vsi ostali glagoli in jih imenujemo nepravilni. V nedolo?niku se glagoli te skupine kon?ujejo na -ir , -re ali -oir .

Le present - sedanjik [ uredi | uredi kodo ]

  • Glagoli prve skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila : -e, -es, -e, -ons, -ez, -ent .

Primer:
PARL ER - govoriti

Je parle
Tu parles
Il parle
Nous parlons
Vous parlez
Ils parlent
  • Glagoli druge skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -is, -is, -it, -ons, -ez, -ent .

Primer:
FIN IR - kon?ati

Je finis
Tu finis
Il finit
Nous finissons
Vous finissez
Ils finissent
  • Glagoli tretje skupine imajo obrazila lahko razli?na:
1.os.ed. -s, -x, ali -e
2.os.ed. -s, -x, ali -es
3.os.ed. -t, -d, -c ali -e
1.os.mn. -ons
2.os.mn. -ez, (-tes)
3.os.mn. -ent, (-ont)

L'imparfait [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe mno?ine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient .
Primer:
CHANTER - peti
nous chant -ons:

je chantais
tu chantais
il chantait
nous chantions
vous chantiez
ils chantaient

Le passe simple [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila:

  • -ai, -as, -a, -ames, -ates, -erent glagolom prve skupine,
  • -is, -is, -it, -imes, -ites, -irent glagolom druge skupine,
  • -is, -is, -it, -imes, -ites, -irent oziroma -us, -us, -ut, -umes, -utes, -urent glagolom tretje skupine.

Le passe compose [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga s sedanjikom pomo?nika avoir ali etre in nezlo?enim preteklim dele?nikom (paritcipe passe simple).
Primera:

  • Chanter (peti) - j'ai chante
  • Partir (oditi) - je suis parti

Le plus-que-parfait [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga z imparfait pomo?nika avoir ali etre in nezlo?enim preteklim dele?nikom (paritcipe passe simple).

  • Chanter (peti) - j'avais chante
  • Partir (oditi) - j'etais parti

Le passe anterieur [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga s passe simple pomo?nika avoir ali etre in nezlo?enim preteklim dele?nikom (paritcipe passe simple).

  • Chanter (peti) - j'eus chante
  • Partir (oditi) - je fus parti

Le futur simple [ uredi | uredi kodo ]

  • Z glogaoli prve skupine ga tvorimo tako, da prvi osebi ednine sedanjika dodamo obrazila -rai, ras, -ra, -rons, -rez, -ront .
  • Z glagoli druge skupine ga tvorimo tako, da nedolo?niku dodamo obrazila -ai, -as, -a, -ons, -ez, -ont .
  • Pri glagolih tretje skupine, ki se v nedolo?niku kon?ajo na -ir ali -re , ga tvorimo tako kot pri glagolih druge skupine, le da -e pred obrazili odpade. Pri glagolih, ki se v nedolo?niku kon?ajo na -oir , pa dodamo obrazila -rai, -ras, -ra, -rons, -rez, -ront razli?nim osnovam.

Le futur proche [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga s sedanjikom polpomo?nika aller in nedolo?nikom:
Primer:
DIRE - re?i

je vais dire
tu vas dire
il va dire
nous allons dire
vous allez dire
ils vont dire

Le futur anterieur [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga s futur simple pomo?nika avoir ali etre in nezlo?enim preteklim dele?nikom (paritcipe passe simple).

  • Chanter (peti) - j'aurai chante
  • Partir (oditi) - je serai parti

Le conditionnel present [ uredi | uredi kodo ]

Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r . Tvorimo ga tako kot futur simple , vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient .

Le conditionnel passe [ uredi | uredi kodo ]

Tvorimo ga z conditionnel present pomo?nika avoir ali etre in nezlo?enim preteklim dele?nikom (paritcipe passe simple).

  • Chanter (peti) - j'aurais chante
  • Partir (oditi) - je serais parti

Besede [ uredi | uredi kodo ]

Uporabne besede [ uredi | uredi kodo ]

  • Bonjour : Dober dan
  • Salut! : ?ivijo
  • Comment tu t'appelles? : Kako ti je ime?
  • Vous etes monsieur/madame Dulac? : Ste vi gospod/gospa Dulac?
  • Je ne parle pas bien le francais  : Jaz ne govorim dobro francosko.
  • Je suis slovene/anglais/ecossais/finlandais : Jaz sem slovenec/angle?/?kot/finec
  • Bon appetit! : Dober tek
  • Merci : Hvala
  • Au revoir!  : Nasvidenje
  • S'il vous/te plait : Prosim
  • Excusez-moi/Excuse-moi : Oprostite/Oprosti
  • Bonne nuit  : Lahko no?
  • Bonne soiree :Dober ve?er
  • Rouge/bleu/bleu ciel/vert/blanc/orange/violet/marron/jaune/noir : Rde?a/modra/svetlomodra/zelena/bela/oran?na/vijoli?na/rjava/rumena/?rna

Deli telesa [ uredi | uredi kodo ]

Glava [ uredi | uredi kodo ]

  • Glava - la tete
  • Lasje - les cheveux
  • Obraz - le visage
  • Oko - l'oeil
  • O?i - les yeux
  • Nos - le nez
  • Lice - la joue
  • Usta - la bouche
  • Zob - la dent
  • Uho - l'oreille
  • Vrat - le cou

Telo in okon?ine [ uredi | uredi kodo ]

  • Trebuh - la ventre
  • Rama - l'epaule
  • Roka - le bras
  • Komolec - le coude
  • Zapestje - le poignet
  • Dlan - la main
  • Prst - le doigt
  • Noht - l'ongle
  • Hrbet - le dos
  • Noga - la jambe
  • Stegno - la cuisse
  • Koleno - la genou
  • Gle?enj - la cheville
  • Stopalo - le pied
  • Prst na nogi - l'orteil

Obla?ila [ uredi | uredi kodo ]

  • ?evelj - la chaussure
  • Copat - le chausson
  • Nogavica - la chaussette
  • Hla?e - le pantalon
  • Obleka - la robe
  • Kratke hla?e - le short
  • Majica - la chemise
  • Rokavi kratki/dolgi - les manches courtes/longues

?ivali [ uredi | uredi kodo ]

  • ?ebela - l'abeille
  • Jagnje - l'agneau
  • Jelen - le cerf
  • Konj - le cheval
  • Koza - la chevre
  • Pes - le chien
  • Petelin - le coq
  • ?irafa - la girafe
  • Osa - la guepe
  • Kunec - le lapin
  • Pti? - l'oiseau
  • Komar - le moustique
  • Medved - l'ours
  • Golob - le pigeon
  • Riba - le poisson
  • Pra?i? - le porc
  • Raca - le canard
  • Ma?ek - le chat
  • Pol? - l'escargot
  • Ka?a - le serpent
  • Lev - le lion
  • Tiger - le tigre
  • Krava - la vache

?port [ uredi | uredi kodo ]

  • Jahanje - l'equitation
  • Odbojka - le volley
  • Tenis - le tennis
  • Nogomet - le football
  • Atletika - l'athletisme
  • Plavanje - la natation
  • Ples - la danse
  • Gimnastika - la gymnastique
  • Rokomet - le handball
  • Smu?anje - le ski

?tevila [ uredi | uredi kodo ]

0 - zero
1 - un
2 - deux
3 - trois
4 - quatre
5 - cinq
6 - six
7 - sept
8 - huit
9 - neuf
10 - dix
11 - onze
12 - douze
13 - treize
14 - quatorze
15 - quinze
16 - seize
17 - dix-sept
18 - dix-huit
19 - dix-neuf
20 - vingt
30 - trente
40 - quarante
50 - cinquante
60 - soixante
70 - soixante-dix
80 - quatre-vingt
90 - quatre-vingt-dix
100 - cent
1000 - mille

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Nationalencyklopedin "Varldens 100 storsta sprak 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. ↑ La langue francaise dans le monde 2010 Arhivirano 2015-04-05 na Wayback Machine .. La Francophonie . Retrieved 14 April 2010.
  3. ↑ The World's 10 Most Influential Languages Arhivirano 2013-05-07 na Wayback Machine . Top Languages . Retrieved 11 April 2011.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo franco??ina  ali Franco??ina v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikipedija - franco??ina
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Franco??ina&oldid=6070001 ≪