Francisco de Goya
Rojstvo	30. marec 1746 ( {{padleft:1746|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}} ) [1] [2] […] Fuendetodos [d] [1] [4] [5]
Smrt	16. april 1828 ( {{padleft:1828|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:16|2|0}} ) [6] [2] […] (82 let) Bordeaux [4] [5]
Dr?avljanstvo	?panija
Poklic	slikar , tiskarski grafik , litograf , jedkar , risar , vizualni umetnik
Podpis

Francisco Jose de Goya y Lucientes (?pansko: [f?an?θisko xo?se ðe ??o?a i lu?θjentes), ?panski slikar in graver , * 30. marec 1746 , Fuendetodos pri Zaragozi , ?panija , † 15. april 1828 , Bordeaux , Francija .

Goya je bil ?panski slikar in grafik, katerega lahko razvr??amo tako v obdobje romanti?nega slikarstva, kot tudi okli?emo za za?etnika modernega slikanja.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je 30. marca 1746 v vasi Fuendetodos v ?panski pokrajini Aragoniji . Njegov o?e Jose de Goya y Benito Franque je bil baskovskega porekla in se je ukvarjal z zlatenjem. Francisco je imel pet bratov in sester. Leta 1749 se je dru?ina preselila v Zaragozo. Goya je tukaj obiskoval ?olo Escuelas Pias . To pobo?no ?olo in letaa 1763 od?el v Madrid . ?elel se je vpisati na Kraljevo akademijo lepih umetnosti San Fernado , ampak je bil dvakrat zavrnjen. Kljub vsemu je ?tudiral slikarstvo , zlasti v ateljeju dvornega slikarja Francisca Bayeuja.

Leta 1771 je mladi Goya od?el v Rim. Sodeloval je na tekmovanju Kraljeve akademije lepih umetnosti in osvojil drugo nagrado mesta Parma. Tako uspe?en se je vrnil v Zaragozo, kje je dobil naro?ilo za poslikavo fresk v katedrali El Pilar .

Leta 1773 se je vrnil v Madrid. Pri 27-ih se je poro?il z Josefo, sestro slikarjev Francisca in Ramona Bayeuja, ki sta mu pomagala k prepoznavnosti. Dobil je naro?ilo upravnika kraljeve manufakture gobelinov Antona Mengsa za vel kartonov - predlog za gobeline. Izdelal je 42 osnutkov, nekatere izdelane tapiserije so kasneje krasile v gole kamnite stene El Escoriala in Palacio Real v Madridu. Osnutki tapiserij so naredili dober vtis, predvsem jih je navdu?ile slika Kristus na kri?u (danes je v Pradu ) in kon?no je bil sprejet na Akademijo lepih umetnosti . Spoznal je mnoge pomembne?e in dobil priznanje ?lanov kraljeve dru?ine. Njegov mecen je postal grof Floridablanca. Za cerkev San Francisco el Grande je naslikal oltarno sliko Sv. Bernard iz Siene pridiga v navzo?nosti kralja Alfonsa III. , ki jo je leta 1784 ob otvoritvi cerkve odkril sam kralj Karel III .

Leta 1785 je bil imenovan za uradnega kraljevega slikarja. Tudi novi kralj Karel IV. ga je zdr?al in mu dal precej visoko pla?o. Iz tega ?asa so prvi kraljevi portreti in portreti njegovih dru?inskih ?lanov ter drugega plemstva (med drugimi: Pedro Tellez-Giron 9. Osunski vojvoda in ?ena Maria Josefa Pimentel, 12. grofica Benavente, Maria del Pilar de Silva, 13. vojvodinja Alba in njen mo? Jose Maria Alvarez de Toledo, 15. vojvoda Medina Sidonia, Maria Ana de Pontejos y Sandoval, markiza Pontejos).

Goja je bil na vrhuncu svoje kariere. ^[7]

Leta 1792 je zbolel za hudo boleznijo (ni to?no znano katero). Zdravljenje celo leto ni bil uspe?no in na koncu je oglu?el. Takoj ko je zmogel, je za?el slikati. Znana je serija enajstih slik narejenih za Akademijo San Fernando. V ?asu po bolezni se je Goya spoprijateljil z vojvodinjo Albo in nekaj ?asa ?ivel na njenem pode?elskem dvorcu.

Leta 1795 je Goya postal ravnatelj slikarstva na Akademiji San Fernando. Leta 1798 je naredil svoje najlep?e slike - serijo fresk v cerkvi San Antonio de la Florida. Freske prikazujejo ?ivljenje Antona Padovanskega. Iz?le so njegove jedkanice (tudi radiranke ) Los Caprichos , naslikal pa je tudi ve? portretov.

Leta 1808 je kralj Karel IV. odstopil s prestola in v ?panijo je vdrla francoska vojska. Prestol je zasedel Joseph Bonaparte iz Neapeljske veje Bourbonov . Leta 1810 je izdal serijo jedkanic Grozote vojne . Te so bile kasneje podlaga za nekatere monumentalne slike.

Leta 1812 mu je umrla ?ena. Nekaj ?asa je ?e ?ivel pri gospodinji, leta 1819 pa se je preselil iz Madrida. Od sveta se je precej izoliral, saj je ?ivel sam v hi?i. Ustvarjati je za?el tema?ne slike, ena najbolj znanih je Saturn po?ira svojega sina in jih slikal neposredno na stene jedilnice in dnevne sobe. Ves ?as pa se je bal, da bi znorel.

Leta 1814 je ponovno zavladala ?panska monarhija na ?elu s Ferdinandom VII. , ki je Goyo spet imenoval za dvornega slikarja. Imel pa je te?ave z inkvizicijo, ki ga je obsodila opolzkosti zaradi slik Gola Maja in Oble?ena Maja . Spet je zbolel. Za?el je slikati mra?ne slike polne ?arovnic, demonov in grotesknih ljudi. Nastale so Disparates oziroma Proverbios (Izginuli ali Pregovori) ter serija 22 jedkanic in akvatint . Obupan nad re?imom je prosil kralja da sme odditi v Francijo. ?el je v Pariz, se sicer dvakrat vrnil v Madrid in nazadnje ostal v Bordeauxu. Kralj Ferdinand VII. je naro?il naslikati njegov uradni portret slikarju Vincentu Lopezu.

Umrl je od kapi 16. aprila 1828. Bil je katoli?ke vere in je bil pokopan v Bordeauxu, leta 1919 so njegove ostanke prenesli v kraljevo kapelo svetega Antona La Florida v Madridu.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Goyeva umetnost se soo?a s ?love?ko spodobnostjo, nasiljem in trpljenjem, proti koncu ?ivljenja pa s tema?nostjo.

Njegova zgodnja dela (freske in slike) so slogovno podobne poznobaro?nim slikarijam. Predloge za gobeline vsebujejo ?anrske prizore iz ?panskega ?ivljenja, mnogi portreti izvirajo iz francoske tradicije poudarjanja stanovskih zna?ilnosti.

Po bolezni se je Goyevo slikanje zelo spremenilo. Nastale so slike stra?ljivih prizorov. Tudi portreti so postali bolj realisti?ni. Z znamenitimi "?rnimi slikarijami" se je podal v obmo?je norosti, blaznosti in domi?ljije. S temi slikami je nakazal novo dobo v slikarstvu - nadrealizem.

Goyeva dela lahko delimo v tri sklope:

• portreti, nastali so na prehodu v obdobje industrializacije in rojstvo nove dru?bene skupnosti.
• raziskovanje individualnih odzivov na nov na?in ?ivljenja, pri ?emer so moderni izrazi vedenja postavljeni v kontrast s stereotipnim ravnanjem.
• katastrofe vojne, pri tem pa gre za upodobitve nasilja, terorja in posledic vojne.

Grafi?ne serije [ uredi | uredi kodo ]

• 1796?97: Los Caprichos (Kaprice)
• 1810?14: Desastres de la Guerra ( Grozote vojne )
• 1815?16: Tauromaquia (bikoborski prizori)
• 1816?24: Los Disparates (Neumnosti)

Pomembne slike [ uredi | uredi kodo ]

• 1783: Portret Marie Terese de Borbon y Vallabriga , National Gallery of Art, Washington
• 1784: Dru?ina Infanta Don Luisa , Fondazione Magnani-Rocca, Parma
• um 1786: Portret markize de Pontejos , National Gallery of Art, Washington
• 1786-1787: Rina de gatos , muzej Prado , Madrid
• 1792: Slamnati mo?ic , muzej Prado, Madrid
• 1797?1800: Gola Maja ( La Maja desnuda ), muzej Prado, Madrid
• 1800: Portret Marie Terese de Borbon y Vallabriga , muzej Prado, Madrid
• 1800?01: Dru?ina Karla IV. ( La familia de Carlos IV ), muzej Prado, Madrid
• 1801: Portret Marie Luise de Borbon y Vallabriga , galerija Uffizi , Firence
• 1802?05: Oble?ena Maja ( La Maja vestida ), muzej Prado, Madrid
• 1804?05: Portret Done Isabel de Porcel , Narodna galerija, London
• 1811: Dve Maji na enem balkonu , Metropolitan Museum of Art, New York
• 1812: Portret vojvode Wellingtonskega , Narodna galerija, London
• 1812: Nori?nica , Academia de San Fernando, Madrid
• 1812?1819: Pogreb sardine ( El entierro de la sardina )
• 1814: Streljanje upornikov ( El tres de mayo ), muzej Prado , Madrid
• 1820: Avtoportret z dr. Arrietom , Minneapolis Institute of Arts
• 1820?1823: Pinturas negras , muzej Prado, Madrid: Saturn po?ira svojega sina ; Pes
• um 1827: Mlekarice iz Bordeauxa , muzej Prado, Madrid

Delo Kolos (El Coloso) (1808-1810), razstavljeno v Museo del Prado v Madridu, velja za eno njegovih del. Avtorstvo je ?e dolgo sporna, najnovej?e ugotovitve muzeja Prado so, da bi bilo to delo Goyevega ?tudenta Asensio Julia. ^[8]

Filmi o Goyi [ uredi | uredi kodo ]

• Ghosts Goya je (2006) je film, ki ga je re?iral dobitnik oskarja, Milo? Forman .
• Volaverunt (1999), ki ga je re?iral Bigas Luna in temelji na romanu Antonia Larreta.
• Goya v Bordeauxu (1999), ?panska zgodovinska drama o ?ivljenju Francisca de Goye, napisal in re?iral Carlos Saura.
• Goya - Der lange Weg der Erkenntnis - (Dolga pot do priznanja) (1971) je vzhodnonem?ki film v re?iji Konrada Wolfa.
• Gola Maja (1958), ki ga je re?iral Henry Koster. Film o slikarju Franciscu Goyi in vojvodinji Alba; Anthony Franciosa je igral Goyo, Ava Gardner vojvodinjo.

Glasba o Goyi [ uredi | uredi kodo ]

• Enrique Granados :
  • Goyescas - Klavirski ciklus, po slikah Goye, 1911
  • Goyescas - Opera , delno predelan klavirski ciklus, libreto Fernando Periquet 1915
• Mario Castelnuovo-Tedesco: 24 Caprichos de Goya op 195 za kitaro solo, 1961
• Hans Werner Henze: Los Caprichos - Fantazia za orkester, 1963
• Gian Carlo Menotti : Goya - Opera; premiera 1986
• Michael Denhoff: Desastres de la guerra - Orkestralne slike, 1983 / Los disparates - Skice za trio basov, 1988
• Maury Yeston: Goya: A Life in Song - Muzikal ; premiera 1988.
• Michael Nyman: Facing Goya - Opera, 2000
• Helmut Oehring: Goya II Yo Lo Vi Memoratorium za soliste, zbor, elektroniko in orkester; premiera oktober 2008, Berlinski filharmoniki

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Janice Anderson (1997). Goya : ?ivljenje in delo . Ljubljana : Mladinska knjiga. COBISS   66739968 . ISBN   86-11-15051-1 .
• Drago Bajt, ur. (1996). Leksikon slikarstva : A-? . Prevod: Tanja Mastnak s sod. Ljubljana : Tehni?ka zalo?ba Slovenije. COBISS   61362432 . ISBN   86-365-0192-X .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam Goyevih del

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Francisco de Goya

• Galerija del Francisca de Goya
• Goya v fundaciji Aragon: Online katalog Arhivirano 2013-01-16 na Wayback Machine .
• Gallery of Art