Francis Herbert Bradley
OM
,
angle?ki
filozof
, smer
britanski idealizem
, *
30. januar
1846
,
Clapham
,
Surrey
,
Anglija
,
Zdru?eno kraljestvo
, †
18. september
1924
,
Oxford
,
Oxfordshire
.
Bil je predstavnik novoheglovske ?ole britanskega idealizma. Njegovo najbolj pomembno delo je bila
Videz in resni?nost
(Appearance and Reality, 1893).
Bradley je bil rojen v
Claphamu
, takrat predmestju Londona, sedaj je to del obmo?ja osrednjega Londona). Bil je sin Charlesa Bradleyja, evangeli?anskega pastorja in Emme Linton, Charlesove druge ?ene. Poznavalec
Shakespearjevih
del
A. C. Bradley
je bil njegov brat. V mladosti je obiskoval kolid?a Cheltenham in Marlborough, kot najstnik pa je ?e za?el brati
Kantovo
delo
Kritika ?istega uma
. Leta 1865 se je vpisal na
University College
Univerze Oxford
. Leta 1870, pa je za?el pou?evati na kolid?u
Merton
v okviru Univerze Oxford, kjer je ostal do smrti leta 1924. Bradley je pokopan na pokopali??u Holywell v Oxfordu.
Tekom njegovega ?ivljenja je bil Bradley spo?tovan filozof. Bij je prvi britanski filozof, ki je prejel
Red za zasluge
(Order of Merit), kar je izjemna ?ast. Na Merton Collegu so mu pustili avtonomijo in ni imel nobenih pedago?kih zadol?itev, zato je lahko bil neobremenjen pri pisanju. Znan je predvsem po njegovem nepluralisti?nem pristopu k filozofiji. Njegov pogled je videl
monisti?no
enotnost, ki presega lo?nice med logiko, metafiziko in etiko. Dosledno je njegov pogled kombiniral monoizem in absolutni idealizem. ?eprav se Bradley ni imel za
heglijanca
so pri njem o?itni vplivi heglove
dialektike
.
Kot ostali britanski idealisti je zavra?al zavra?al
utilitarizem
in
empirizem
, ki sta bila jedro prevladujo?e britanske filozofije. Kritike so letele na
Johna Locka
,
Davida Huma
in
Johna Stuarta Milla
. Namesto tega se je Bradley posredno navdihoval od
nem?kih idealistov
:
Kanta
,
Fichteja
in
Friedricha Schellinga
ter seveda Hegla.
1909 je Bradley objavil esej z naslovom
O koheren?nosti resnice
(On Truth and Coherence) v reviji
Mind
. Esej krizitira gotovost spoznanja v epistemologiji (
infaliabilizem
). Britanski poznavalec Hegla in heglijanstva
Robert Stern
trdi, da Bradley v prispevku ne zagovarja
koheren?ne teorije resnice
na ra?un dokon?nega upravi?enja spoznanja, ampak kot kriterij za preverljivost resnice.
Bradleyjev pogled na moralo je kritika
utilitaristi?ne
etike in koristi kot vodila delovanja subjekta. Po njegovem je sredi??no vpra?anje etike ≫Why should I be moral?≪ (Zakaj bi moral biti moralen).
Nasprotoval je radikalnemu individualizmu, kakr?nega so predpostavljali utilitaristi. Morala je bila zanj predvsem dru?beni pojav, prav tako ni mogo?e posameznika/subjekta odmisliti od dru?be . Bradley je trdil da na?a moralna dol?nost temelji na potrebi rasti za na?e idealno ≫dobrim jaz≪ (Good Self) v nasprotju z na?im ≫slabim jaz≪ (Bad Self). Kakorkoli, priznal je da na?a dru?ba ne mora biti vir spoznanj za na?e moralno delovanje, oziroma na?e prizadevanje za uresni?itev idealnega jaz-a. Na primer, dru?be (societies) niso zaklju?ene celote in s tem popolni sistemi za vsako moralno delovanje. Spremembe v moralnih delovanjih zato izhajajo iz kriterijev zunaj in ne znotraj teh dru?b. Glede moralnega delovanja in kultiviranja dobrega/socialnega jaza pripisuje velik pomen religiji.
Njegovi pogledi na socialni jaz se v njegovi teoriji morale ujemajo s stali??i Fichteja,
G.H. Meada
in
pragmatistov
. Prav tako so zdru?ljivi s sodobnimi pogledi, kot so pogledi
Richarda Rortyja
in ne-individualisti?nih pristopov.
Britanski idealizem je po smrti Bradleyja, ki je ostal en od zadnjih nosilcev te paradigme, popolnoma izginil iz univerzitetnih kateder. ?e pred tem ga je na prelomu stoletij s?asoma zamenjala ambicioznej?a paradigma
logi?nega pozitivizma
(tudi imenovanega logi?ni empirizem), katere voditelja prve generacije sta bila
George Edward Moore
in
Bertrand Russell
. Bradleyja je silovito kritiziral tudi ?lan druge generacije logi?nega pozitivizma
Alfred Ayer
v delu
Jezik, resnica in logika
(Language, Truth and Logic, 1936). V zadnjih letih pa se je pojavil preporod zanimanja za Bradleyja in njegovo idealisti?no filozofijo.
Leta 1914 je
T. S. Eliot
je napisal disertacijo za doktorsko nalogo iz oddelka za filozofijo na Univerzi v Harvardu o Bradleyu. Naslovljena je bila ≫Knowledge and Experience in the Philosophy of F. H. Bradley≪ (Znanje in izkustvo v filozofiji F. H. Bradleya). Zaradi napetosti, ki so vodile do za?etka prve svetovne vojne, se Eliot ni moral vrniti na Harvard, da bi branil dizertacijo, zaradi ?esar ni univerza nikoli potrdila njegovega doktorata.
- Spisi o etiki
(Ethical Studies, 1876), Oxford: Clarendon Press, 1927, 1988.
- Predpostavke o kritiki zgodovine
(The Presuppositions Of Critical History, 1876), Chicago: Quadrangle Books, 1968.
- Na?ela logike
(The Principles of Logic, 1883), London: Oxford University Press, 1922. (
Volume 1
)/(
Volume 2
)
- Videz in resni?nost
(Appearance and Reality, 1893), London: S. Sonnenschein; New York: Macmillan. (
1916 edition
)
- Eseji o videzu in resni?nosti
(Essays on Truth and Reality), Oxford: Clarendon Press, 1914.
- Eseji
(Collected Essays), vols. 1-2, Oxford: Clarendon Press, 1935.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|