Francis Herbert Bradley
Rojstvo	Francis Herbert Bradley 30. januar 1846 ( {{padleft:1846|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}} ) [1] [2] […] Clapham [d]
Smrt	18. september 1924 ( {{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [4] [2] […] (78 let) Oxford [4]
Dr?avljanstvo	Zdru?eno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Alma mater	University College, Oxford
Poklic	filozof
Obdobje	Filozofija 19. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Glavna zanimanja	Metafizika , Etika , Filozofija zgodovine , Logika
Vplivi Immanuel Kant , Johann Gottlieb Fichte , Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling , Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Vplival na T. S. Eliot

Francis Herbert Bradley OM , angle?ki filozof , smer britanski idealizem , * 30. januar 1846 , Clapham , Surrey , Anglija , Zdru?eno kraljestvo , † 18. september 1924 , Oxford , Oxfordshire .

Bil je predstavnik novoheglovske ?ole britanskega idealizma. Njegovo najbolj pomembno delo je bila Videz in resni?nost (Appearance and Reality, 1893).

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Bradley je bil rojen v Claphamu , takrat predmestju Londona, sedaj je to del obmo?ja osrednjega Londona). Bil je sin Charlesa Bradleyja, evangeli?anskega pastorja in Emme Linton, Charlesove druge ?ene. Poznavalec Shakespearjevih del A. C. Bradley je bil njegov brat. V mladosti je obiskoval kolid?a Cheltenham in Marlborough, kot najstnik pa je ?e za?el brati Kantovo delo Kritika ?istega uma . Leta 1865 se je vpisal na University College Univerze Oxford . Leta 1870, pa je za?el pou?evati na kolid?u Merton v okviru Univerze Oxford, kjer je ostal do smrti leta 1924. Bradley je pokopan na pokopali??u Holywell v Oxfordu.

Tekom njegovega ?ivljenja je bil Bradley spo?tovan filozof. Bij je prvi britanski filozof, ki je prejel Red za zasluge (Order of Merit), kar je izjemna ?ast. Na Merton Collegu so mu pustili avtonomijo in ni imel nobenih pedago?kih zadol?itev, zato je lahko bil neobremenjen pri pisanju. Znan je predvsem po njegovem nepluralisti?nem pristopu k filozofiji. Njegov pogled je videl monisti?no enotnost, ki presega lo?nice med logiko, metafiziko in etiko. Dosledno je njegov pogled kombiniral monoizem in absolutni idealizem. ?eprav se Bradley ni imel za heglijanca so pri njem o?itni vplivi heglove dialektike .

Filozofija [ uredi | uredi kodo ]

Kot ostali britanski idealisti je zavra?al zavra?al utilitarizem in empirizem , ki sta bila jedro prevladujo?e britanske filozofije. Kritike so letele na Johna Locka , Davida Huma in Johna Stuarta Milla . Namesto tega se je Bradley posredno navdihoval od nem?kih idealistov : Kanta , Fichteja in Friedricha Schellinga ter seveda Hegla. 1909 je Bradley objavil esej z naslovom O koheren?nosti resnice (On Truth and Coherence) v reviji Mind . Esej krizitira gotovost spoznanja v epistemologiji ( infaliabilizem ). Britanski poznavalec Hegla in heglijanstva Robert Stern trdi, da Bradley v prispevku ne zagovarja koheren?ne teorije resnice na ra?un dokon?nega upravi?enja spoznanja, ampak kot kriterij za preverljivost resnice.

Filozofija morale [ uredi | uredi kodo ]

Bradleyjev pogled na moralo je kritika utilitaristi?ne etike in koristi kot vodila delovanja subjekta. Po njegovem je sredi??no vpra?anje etike ≫Why should I be moral?≪ (Zakaj bi moral biti moralen).

Nasprotoval je radikalnemu individualizmu, kakr?nega so predpostavljali utilitaristi. Morala je bila zanj predvsem dru?beni pojav, prav tako ni mogo?e posameznika/subjekta odmisliti od dru?be . Bradley je trdil da na?a moralna dol?nost temelji na potrebi rasti za na?e idealno ≫dobrim jaz≪ (Good Self) v nasprotju z na?im ≫slabim jaz≪ (Bad Self). Kakorkoli, priznal je da na?a dru?ba ne mora biti vir spoznanj za na?e moralno delovanje, oziroma na?e prizadevanje za uresni?itev idealnega jaz-a. Na primer, dru?be (societies) niso zaklju?ene celote in s tem popolni sistemi za vsako moralno delovanje. Spremembe v moralnih delovanjih zato izhajajo iz kriterijev zunaj in ne znotraj teh dru?b. Glede moralnega delovanja in kultiviranja dobrega/socialnega jaza pripisuje velik pomen religiji.

Njegovi pogledi na socialni jaz se v njegovi teoriji morale ujemajo s stali??i Fichteja, G.H. Meada in pragmatistov . Prav tako so zdru?ljivi s sodobnimi pogledi, kot so pogledi Richarda Rortyja in ne-individualisti?nih pristopov.

Zapu??ina in kritike [ uredi | uredi kodo ]

Britanski idealizem je po smrti Bradleyja, ki je ostal en od zadnjih nosilcev te paradigme, popolnoma izginil iz univerzitetnih kateder. ?e pred tem ga je na prelomu stoletij s?asoma zamenjala ambicioznej?a paradigma logi?nega pozitivizma (tudi imenovanega logi?ni empirizem), katere voditelja prve generacije sta bila George Edward Moore in Bertrand Russell . Bradleyja je silovito kritiziral tudi ?lan druge generacije logi?nega pozitivizma Alfred Ayer v delu Jezik, resnica in logika (Language, Truth and Logic, 1936). V zadnjih letih pa se je pojavil preporod zanimanja za Bradleyja in njegovo idealisti?no filozofijo.

Leta 1914 je T. S. Eliot je napisal disertacijo za doktorsko nalogo iz oddelka za filozofijo na Univerzi v Harvardu o Bradleyu. Naslovljena je bila ≫Knowledge and Experience in the Philosophy of F. H. Bradley≪ (Znanje in izkustvo v filozofiji F. H. Bradleya). Zaradi napetosti, ki so vodile do za?etka prve svetovne vojne, se Eliot ni moral vrniti na Harvard, da bi branil dizertacijo, zaradi ?esar ni univerza nikoli potrdila njegovega doktorata.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

• Spisi o etiki (Ethical Studies, 1876), Oxford: Clarendon Press, 1927, 1988.
• Predpostavke o kritiki zgodovine (The Presuppositions Of Critical History, 1876), Chicago: Quadrangle Books, 1968.
• Na?ela logike (The Principles of Logic, 1883), London: Oxford University Press, 1922. ( Volume 1 )/( Volume 2 )
• Videz in resni?nost (Appearance and Reality, 1893), London: S. Sonnenschein; New York: Macmillan. ( 1916 edition )
• Eseji o videzu in resni?nosti (Essays on Truth and Reality), Oxford: Clarendon Press, 1914.
• Eseji (Collected Essays), vols. 1-2, Oxford: Clarendon Press, 1935.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Francis Herbert Bradley . . Dostopno na naslovu: http://plato.stanford.edu/entries/bradley/ .