France Kidri?
Rojstvo	23. marec 1880 ( {{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}} ) [1] Ratanska vas , Roga?ka Slatina [2]
Smrt	11. april 1950 ( {{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [1] (70 let) Ljubljana
Dr?avljanstvo	Cislajtanija   SHS   Kraljevina Jugoslavija   SFRJ
Poklic	literarni zgodovinar , slavist

France Kidri? , slovenski literarni zgodovinar , pre?ernoslovec , teoretik in esejist , * 23. marec 1880 , Ratanska vas pri Roga?ki Slatini , † 11. april 1950 , Ljubljana .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Kidri? se je rodil kot najstarej?i izmed ?estih otrok v Ratanski vasi pri Roga?ki Slatini. Njegova rojstna hi?a, skromna kme?ka doma?ija, ki se ji je po doma?e reklo "Pavlir?evo", danes ne stoji ve?. ^[3] Osnovno ?olo je obiskoval pri Svetem Kri?u v Roga?ki Slatini, ^[4] gimnazijo pa v Mariboru . ?olanje mu je omogo?il Vinko ?urman , lastnik Kne?ca , kmetije pod Sveto Trojico (ki jo je kasneje zapustil prav Kidri?u). ?elja po znanju ga je vodila na Univerzo na Dunaju , kjer je ?tudiral slavistiko in filozofijo . ?tudij je zaklju?il leta 1906 z doktoratom Revizija glagolskih cerkvenih knjig in se zaposlil kot bibliotekar v slavisti?nem seminarju . Leta 1908 je nastopil slu?bo v Dvorni knji?nici . Med tamkaj?njim slu?bovanjem se je ukvarjal z literarno zgodovino in leta 1919 habilitiral z razpravo o Trubarjevi Cerkovni ordnungi . Leta 1911 se je poro?il z Jelico Kru?i?evo . V tem zakonu se je rodil slovenski politik Boris Kidri? . Do 1. svetovne vojne in med njo je Kidri? ?ivel na Dunaju, ?ena s sinom pa na Kne?cu. Leta 1920 se je tudi sam vrnil v Slovenijo, kjer je nastopil slu?bo profesorja starej?e slovenske knji?evnosti na ljubljanski univerzi , leta 1925 pa je vpeljal ?e predavanja iz primerjalne knji?evnosti . Trikrat je bil dekan Filozofske fakultete , leta 1923/24 peti rektor ljubljanske univerze, leta 1921 je bil med ustanovitelji Znanstvenega dru?tva za humanisti?ne vede v Ljubljani, 1938 pa med ustanovitelji Akademije znanosti in umetnosti .

Med drugo svetovno vojno je bil med organizatorji OF na Univerzi, zato je ve?ino ?asa pre?ivel v zaporih in v internaciji . Nekaj ve? kot 9 hektarjev veliko Francetovo kmetijsko zemlji??e je lokalna okupatorjeva oblast (natan?neje slatinski gestapovski center) v Roga?ki Slatini leta 1941 zaplenila in odvzela v korist utrjevanja spodnje?tajerskega nem?tva. ^[5]

?ele po vojni se je vrnil v Ljubljano in le malo zatem, ko je njegov sin Boris Kidri? prevzel vodstvo slovenske vlade, postal predsednik SAZU (1945?1950; z nazivom "prezident", ko se je ta zgledovala po sovjetskih vzorih organiziranja). Leta 1948 je zaradi bolezni zaklju?il s predavanji in prevzel funkcijo upravnika literarnega in?tituta na SAZU, ki ga je ustanovil 1947 pod imenom In?titut za literature (zdaj je to In?titut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ), z nazivom vi?ji znanstveni svetnik.

Kidri? je prvi slovenski pre?ernoslovec , sodi pa tudi med utemeljitelje znanstvene literarne zgodovine na Slovenskem, idejno in metodolo?ko je vplival na celo generacijo u?encev in naslednikov, t. i. Kidri?eva ?ola . Njegovo znanstveno delo obsega okoli 400 ?lankov; preu?eval je predvsem starej?o slovensko knji?evnost in pesni?tvo Franceta Pre?erna in Stanka Vraza . Leta 1950 je prejel Pre?ernovo nagrado .

Izbrana dela [ uredi | uredi kodo ]

• Revizija glagolskih cerkvenih knjig (1906)
• Die protestanische Kirchenordnung der Slovenen im 16. Jahrhundert (1919) ( COBISS )
• Zgodovina slovenskega slovstva od za?etkov do Zoisove smrti (1938) ( COBISS )
• Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske knji?evnosti (1927) ( COBISS )
• Zgodovina slovenskega slovstva I?V (1929?38) ( COBISS )
• Dobrovsky in slovenski preporod njegove dobe (1930)( COBISS )
• Korespondenca Janeza Nepomuka Primca (1934) ( COBISS )
• Pre?eren I. Pesnitve ? pisma (1936) ( COBISS )
• Pre?eren 1800?1838. ?ivljenje pesnika in pesmi (1938) ( COBISS )
• Zoisova korespondenca I?II (1939?1941) ( COBISS )
• Korytkova smrt in ostalina (1947) ( COBISS )
• Pre?ernov album (1950), dokon?ala A. Gspan in M. Rupel , ponatis 1980 ( COBISS )
• Darko Dolinar , ur. Izbrani spisi I?III ( COBISS )

Viri in zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Siter, Daniel . 2023. Roga?ka Slatina pod kljukastim kri?em: Zdravili??e med okupacijo 1941?1945. 2., dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana: Alma Mater Europaea ? Fakulteta za humanisti?ni ?tudij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, XV, 413 str., ilustr. ISBN 978-961-6192-89-7. ( COBISS )
• Siter, Daniel . 2022. "?ivljenjske zgodbe slovenskih partizank: primerjalni oris". Monitor ISH: revija za humanisti?ne in dru?bene znanosti, letn. 24, ?t. 2, str. 79-123. Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanisti?ni ?tudij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. ( COBISS )
• Siter, Daniel . 2021. "Raznarodovalna in ponem?evalna nacisti?na politika v okupirani Roga?ki Slatini (1941-1945)". Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna podro?ja, letn. 4, ?t. 1, str. 113-153. Ljubljana: Zdru?enje za promocijo kulturne dedi??ine, raziskav in novih tehnologij - Retrospektive. ( COBISS )
• Miran Hladnik: France Kidri? danes Arhivirano 2013-10-19 na Wayback Machine . , Jezik in slovstvo XLIV/7?8 (2001): 317?24.
• SDS Arhivirano 2013-10-19 na Wayback Machine .
• SAZU Arhivirano 2006-09-25 na Wayback Machine .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
• seznam ?lanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Ta ?lanek o zgodovinarju je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u

1. ↑ ^{1,0 1,1} Proleksis enciklopedija , Op?a i nacionalna enciklopedija ? 2009.
   d:Track:Q3407324
2. ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov ?e?ke republike
   d:Track:Q13550863
3. ↑ Siter, Daniel (2022). ≫?ivljenjske zgodbe slovenskih partizank: primerjalni oris≪ (PDF) . Monitor ISH: revija za humanisti?ne in dru?bene znanosti . ?t. Letn. 24, ?t. 2, 2022, str. 79-123. Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanisti?ni ?tudij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. str. 106?108. COBISS   114155776 . ISSN   1580-688X . Pridobljeno 25. septembra 2023 .
4. ↑ Siter, Daniel (2023). Roga?ka Slatina pod kljukastim kri?em: zdravili??e med okupacijo 1941-1945 (2. (dopolnjena, spremenjena in raz?irjena) izd.). Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanisti?ni ?tudij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. str. 194. COBISS   143986691 . ISBN   978-961-6192-89-7 .
5. ↑ Siter, Daniel (2021). ≫Raznarodovalna in ponem?evalna nacisti?na politika v okupirani Roga?ki Slatini (1941-1945)≪ . Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna podro?ja . ?t. Letn. 4, ?t. 1, 2021, str. 113-153. Ljubljana: Zdru?enje za promocijo kulturne dedi??ine, raziskav in novih tehnologij - Retrospektive. str. 146?147. COBISS   76558339 . ISSN   2630-3426 . Pridobljeno 25. septembra 2023 .