Fontainebleau
je
naselje
in
ob?ina
v osrednji
francoski
regiji
Ile-de-France
,
podprefektura
departmaja Seine-et-Marne
. Leta 2016 je naselje imelo 15.417 prebivalcev.
Je ob?ina v metropolitanskem obmo?ju Pariza, Francija. Ob?ina ima najve?je kopensko obmo?je v regiji Ile-de-France in je edina, ki pokriva ve?je obmo?je od samega Pariza.
Fontainebleau je znan po velikem in slikovitem
Fontainebleau?kem gozdu
, ki je priljubljen vikend za Pari?ane, kot tudi po zgodovinski
pala?i Fontainebleau
, ki je neko? pripadala francoskim kraljem. Je tudi dom INSEAD (
Institut Europeen d'Administration des Affaires
), ene najbolj elitnih poslovnih ?ol na svetu.
Fontainebleau je bil zabele?en v razli?nih latiniziranih oblikah, kot so
Fons Bleaudi
,
Fons Bliaudi
,
Fons Blaadi
v 12. in 13. stoletju, s
Fontem blahaud
, ki je bil zapisan leta 1137. V 17. stoletju je postal
Fons Bellaqueus
, ki je dalo ime prebivalcev kot
Bellifontains
. Ime izvira iz srednjeve?ke sestave dveh besed:
Fontaine
? 'izvir', ki mu sledi nem?ko ime
Blizwald
[2]
.
V zaselku je bila sredi 12. stoletja kraljevska lovska ko?a in kapela
Ludvika VII.
Stoletje pozneje je
Ludvik IX.
, imenovan tudi sveti Ludvik, ki je zelo cenil Fontainebleau in ga imenoval 'svojo divjino', zgradil pode?elsko hi?o in bolni?nico.
Filip Lepi
je bil tukaj rojen leta 1268 in tu tudi umrl leta 1314. Vseh triintrideset vladarjev, od
Ludvika VI., Debelega
(1081?1137) do
Napoleona III.
(1808?1873), je pre?ivljalo ?as v Fontainebleauju.
Povezava med mestom Fontainebleau in francosko monarhijo je bila okrepljena s preoblikovanjem kraljeve hi?e v pravo kraljevo pala?o,
pala?a Fontainebleau
. To je dosegel veliki kralj graditelj
Franc I.
(1494?1547), ki je, v najve?jem ?tevilu njegovih gradbenih projektov, rekonstruiral, raz?iril in preoblikoval kraljevi dvor v Fontainebleauju v rezidenco, ki je postala tudi njegova najljub?a, kot tudi rezidenca njegove ljubice, Anne, vojvodinje Etampes.
Od 16. do 18. stoletja je vsak kralj do
Ludvika XV.
, naredil pomembne obnove v pala?i Fontainebleau, vklju?no z ru?enjem, rekonstrukcijami, dodatki in okraski razli?nih opisov, ki so jo obogatili z lastnostjo nekoliko heterogene, a kljub temu harmoni?ne pala?e.
18. oktobra 1685 je
Ludvik XIV.
tam podpisal
edikt
. Znan tudi kot
preklic Nantskega edikta
, je ta kraljevi ukaz razveljavil dovoljenje, ki so ga leta 1598 dobili
hugenoti
, da bi javno verovali na dolo?enih lokacijah in imeli nekatere druge privilegije. Posledica tega je bila, da je bilo veliko protestantov prisiljeno, da so se spreobrnili v katoli?ko vero, bilo ubitih ali prisiljenih v izgnanstvo, predvsem v
Nizozemskih de?elah
,
Prusiji
in
Angliji
.
[3]
Tu je bil leta 1762 je bil sklenjen
tajni sporazum
med Francijo in ?panijo o predaji ozemlja
Louisiane
zahodno od Mississippija ?paniji. Tudi predhodna pogajanja, ki so potekala pred podpisom
Pari?ke pogodbe
leta 1763, ki je kon?ala
sedemletno vojno
, so bila v Fontainebleauju.
Med
francosko revolucijo
je bil Fontainebleau za?asno preimenovan v Fontaine-la-Montagne, kar pomeni 'Fontana ob gori'. (Gora je vrsta skalnatih formacij, ki so v Fontainebleau?kem gozdu).
29. oktobra 1807 sta Manuel Godoy, kancler ?panskega kralja
Karla IV.
in
Napoleon
podpisala
Fontainebleau?ki sporazum
, ki je dovolil prehod francoskih vojakov preko ?panskih ozemelj, da bi lahko napadli Portugalsko.
20. junija 1812 je
pape? Pij VII.
prispel v pala?o Fontainebleau, po tajnem premestitvi iz Savone v spremstvu svojega osebnega zdravnika Balthazarda Claraza. V slabem zdravstvenem stanju je bil pape? Napoleonov zapornik in je ostal v njegovem uglajenem zaporu v Fontainebleauju devetnajst mesecev. Od junija 1812 do 23. januarja 1814 pape? ni nikoli zapustil svojega stanovanja.
20. aprila 1814 se je Napoleon Bonaparte, tik pred prvo abdikacijo, poslovil od Stare garde, znanih
grognardov
, ki so z njim sodelovali od njegovega prvega pohoda, na 'dvori??u Beli konj' (
la cour du Cheval
). Blanc) v pala?i Fontainebleau. (Od takrat se je dvori??e preimenovalo v 'Dvori??e slovesa'.) Po sodobnih virih je bila prilo?nost zelo napredna.
Fontainebleaujska pogodba
iz leta 1814 je odvzela Napoleonu mo? (vendar ne naziva kot francoskega cesarja), z njo se je brezpogojno odpovedal Francoskemu cesarstvu in ostalim de?elam ter pristal na izgnanstvo na
Elbo
.
Do 19. stoletja je bil Fontainebleau naselje in predmestje Avona. Kasneje se je razvil kot samostojno stanovanjsko mesto.
Zgodovinska rekonstrukcija v Fontainebleau 20. obletnice Napoleonovega odhoda od Stare garde, 20. april 2014. Napoleon se spu??a po znamenitih stopnicah gradu Fontainebleau na sre?anje s Staro gardo.
Za
poletne olimpijske igre 1924
je mesto gostilo jahalni del sodobnega pentatlona. Ta dogodek se je odvijal v bli?ini igri??a za golf.
[4]
V juliju in avgustu 1946 je mesto gostilo francosko-vietnamsko konferenco, katere namen je bil najti re?itev za dolgo sporni boj za neodvisnost Vietnama od Francije, vendar se je konferenca kon?ala z neuspehom.
Fontainebleau je gostil tudi generalno osebje zavezni?kih sil v Srednji Evropi (Center zavezni?kih sil ali AFCENT) in poveljstvo kopenskih sil (LANDCENT); zra?no poveljstvo (AIRCENT) je bilo v bli?ini kampa
Guynemer
. Ti objekti so bili vzpostavljeni od za?etka Nata do delnega umika Francije iz
Nata
leta 1967, ko so Zdru?ene dr?ave te baze vrnile francoskemu nadzoru. Nato je preselil AFCENT v Brunssum na Nizozemskem in AIRCENT v Ramstein v Zahodni Nem?iji. (Upo?tevajte, da se je vrhovno poveljstvo zavezni?kih sil Evrope, znano tudi kot SHAPE, nahajalo v Rocquencourtu, zahodno od Pariza, precej oddaljeno od Fontainebleauja).
Leta 2008 je na teni?kem igri??u Chateaua potekalo mo?ko svetovno prvenstvo v dvoranskem tenisu (
Jeu de Paume
). Prvo tako svetovno prvenstvo je najstarej?e v ?portu, Fontainebleau pa ima eno od le dveh aktivnih igri?? v Franciji.
Kraj le?i v osrednji Franciji sredi obse?nega gozdnatega ozemlja 16 km ju?no od
Meluna
, 55 km jugovzhodno od
Pariza
.
Lega okro?ja v regiji/departmaju
Fontainebleau je sede? istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vklju?ene ?e ob?ine
Avon
,
Bois-le-Roi
,
Hericy
,
Samois-sur-Seine
,
Samoreau
in
Vulaines-sur-Seine
s 44.241 prebivalci.
Naselje je prav tako sede? okro?ja, v katerem se nahajajo kantoni
La Chapelle-la-Reine
,
Chateau-Landon
,
Fontainebleau
,
Lorrez-le-Bocage-Preaux
,
Moret-sur-Loing
in
Nemours
s 144.849 prebivalci.
- Pala?a Fontainebleau
; najve?ja kraljeva pala?a v Franciji, prvotno iz 12. stoletja, je bila skupaj s parkom uvr??ena na
Unescov
seznam
svetovne kulturne dedi??ine
v letu 1981.
[5]
Je tudi mesto, kjer je francoski kraljevi dvor od leta 1528 naprej uvajal nove
renesan?ne
zamisli.
- Fontainebleau?ki gozd
obdaja mesto in ve? deset bli?njih vasi. Za??iten pod francoskim
Uradom National des Forets
in je priznana kot francoski
narodni park
. Upravlja se z namenom, da se ohranijo njegove divje rastline in drevesa, kot je redko drevo
Sorbus latifolia
in populacije ptic, sesalcev in metuljev. To je nekdanji kraljev lovski park, ki ga pogosto obiskujejo pohodniki in jaha?i. Gozd je prav tako dobro znan po
balvanih
in je ?e posebej priljubljen med plezalci, kot najve?je tovrstno obmo?je na svetu.
- Evropski (in zgodovinski) kampus poslovne ?ole INSEAD je na robu Fontainebleauja in ga vodi Lycee Francois Couperin. ?tudenti INSEAD-a ?ivijo v lokalnih nastanitvah okoli obmo?ja Fontainebleauja, zlasti v okoli?kih mestih.
- pokopali??e.
Konstanca
,
Nem?ija
, od 28. maja 1960
Richmond-upon-Thames,
London
,
Zdru?eno kraljestvo
, od 1977
[6]
Siem Reap
,
Kambod?a
, od 11. junija 2000
Nand?ing
,
Ljudska republika Kitajska
Lodi
,
Italija
, od 2011
Sintra
,
Portugalska
, od 2016
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|