Evrazija

Povr?ina	55.000.000 km² [n]
?t. prebivalcev	5.360.351.985 [n] ( 16. oktober 2019) [1] [2]
Gostota naseljenosti	93 preb./km 2
Demonim	Evrazijci
Dr?ave	93
Odvisna ozemlja	9
?asovni pasovi	UTC?1 to UTC+12

Evrazija je geografsko-geolo?ki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino. Ima povr?ino 55 milijonov kvadratnih kilometrov in pribli?no 4,6 milijarde prebivalcev.

Beseda je zdru?itev iz Evrope in Azije. Izraz upo?teva dejstvo, da sta bila Evropa in Azija ?e od triasnega obdobja del sosednje kopenske mase, torej pred pribli?no 250 milijoni let: deli superkontinenta Pangea , poznej?a Lavrazija in danes Evrazija. Glavna celina je geolo?ko sestavljena iz ?tirih velikih tektonskih plo??, od katerih je najve?ja Evrazijska plo??a , pa tudi ve? majhnih plo?? in kratonov .

Izraz in pomen [ uredi | uredi kodo ]

Ime Evropa kot lastna celina je zgodovinsko in kulturno pogojeno in sega v svetovnonazorstvo evropske antike.

V smislu kulturne zgodovine se Evrazija nana?a na prazgodovinsko kulturno obmo?je evrazijske stepe , ki se razteza od Altaja preko Kazahstana , ju?ne Rusije in Ukrajine do Donave . Mad?arska Puszta je eksklava te vzhodnoevropske ravnine.

Kot Evrazijce med drugim omenjajo anglo-Indijce, potomce Britancev in Indijk.

Notranja evrazijska meja [ uredi | uredi kodo ]

Potek meje [ uredi | uredi kodo ]

Ker ni jasne morske meje, tako kot pri drugih celinah, ki je tudi geofizi?no in kulturno prepoznavna, je vsaka razmejitev med Evropo in Azijo stvar konvencije. V resnici ni mednarodnopravne opredelitve te meje.

Brezmejne meje med Evropo in Azijo so o?ine Dardanele in Bospor , ?rno morje in Kaspijsko jezero . Tudi severno od podalj?ka Urala le?e?a ruska otoka Vajga? in Nova de?ela sta na splo?no dodeljena Evropi in sibirski otoki severovzhodno od Urala, Aziji. Nasprotno pa se pripadnost De?ela Franca Jo?efa vidi druga?e.

Na Uralu kot meji obstajata vsaj dve dolo?itvi. Ena sledi Uralu, obi?ajno tudi povodju. S ?tevilnimi spomeniki in mejnimi oznakami je kontinentalna meja ozna?ena na vzhodnem podno?ju Urala, prehodu v Sibirijo.

Zlasti na obmo?ju med Kaspijskim jezerom in ?rnim morjem ni enotne opredelitve. Deloma so Ker?ki preliv , Azovsko morje in pribli?no 300 kilometrov severno od Kavkaza le?e?e Kumo-mani?ko podolje veljali za mejo med celinama ^[3] , ker je bilo na njihovem mestu neko? priklju?eno sedanje Kaspijsko jezero s sedanjim ?rnim morjem. Podobno Kavkaz, zlasti povodje med severnim in ju?nim bokom velja za mejo med Evropo in Azijo. ^[4] V angle??ini in franco??ini ta definicija prevladuje. Tam dolo?itev Kumo-mani?ko podolje kot jugovzhodna meja Evrope pogosto velja za posebno razlago ruskega carskega imperija (Kumo-mani?ko podolje je bila severna meja splo?ne vlade Kavkaza v Ruskem cesarstvu). Tudi v Sovjetski zvezi so nekateri geologi domnevno dajali prednost za razmejitev Kavkazu. ^[5] V Veliki sovjetski enciklopediji do zadnje izdaje po Strahlenbergu ni bila zabele?ena niti celinska meja. Glede na to, kateri nastavitvi sledi, je Elbrus , najvi?ja gora Kavkaza, v prvem primeru v azijskem delu, v drugem primeru v evropskem delu, in bi bil najvi?ja gora v Evropi.

Na Egejskem morju ni jasne razmejitve. Medtem ko je bil Egej in njegov oto?ki svet nekdaj prehod z ene celine na drugo, je bila od 20. stoletja skupna politi?na meja med Gr?ijo in Tur?ijo in meja med Evropo in Azijo v sedanji obliki od leta 1923 / 47, ?eprav so ?tevilni gr?ki otoki bli?je obali Male Azije kot gr?ki celini.

Zgodovina poteka meje [ uredi | uredi kodo ]

Za notranjo evrazijsko mejo geografsko ni nobene posebnosti. Prvotno pa so stari Grki ( Herodot ) Bospor in Kavkaz smatrali za mejo Evrope, v srednjem veku pa sta Bospor in reka Tanais ( Don ) lo?ila Evropo od Azije (glej na primer Jordanes ali Snorri Sturluson ). Zadnja uradno priznana meja je Philippa Johana von Strahlenberga iz prve polovice 18. stoletja; poteka skozi Kumo-mani?ko podolje, severno od Kavkaza, nato skozi Azovsko morje in Ker?ki preliv ( Cimmerian Bosphorus ) do ?rnega morja. Natan?na razmejitev na obmo?ju med Donom in Kavkazom je bila ?e stoletja sporna. Ko je ruski car naro?il Strahlenbergu, je njegovo mejno dolo?itev leta 1730 priznala carjeva hi?a in jo je sprejela znanost. Poleg tega je od sodobnega ?asa - za?en?i z Vasilijem Tati??evom, geografom Petra Velikega - postalo naravno, da razli?ni geografski, zgodovinski in dru?beni vidiki obravnavajo oba Urala (gore in reko) kot vzhodno mejo Evrope. Predhodni rezultati ekspedicije Ruskega geografskega dru?tva ^[6] v Kazahstan aprila / maja 2010 so pokazali, da meja med Evropo in Azijo ob reki Ural nima zadostne znanstvene podlage. Te?ava je v tem, da ju?ni Ural odstopa od svoje osi in je razdeljen na ve? delov. Gore se postopoma izravnavajo in izgubljajo na pomenu kot geografska meja. Reki Ural in Emba (ki sta po besedah Strahlenberga veljali tudi za obmejni reki, glej ?rto A) kot dodatno geografsko mejo, imata malo smisla, saj je teren podoben na obeh straneh rek, tudi bivalne in gospodarske povr?ine reki ne delita. Rezultat ekspedicije je bil predlagana razmejitev jugovzhodno od ?rte A: ju?ni del meje sega od ju?nega Urala do gorovja Mugarsar (Kazahstan, Aqtobe), nato vzdol? ju?nega roba Kaspijske depresije, kjer se kon?a vzhodnoevropska ravnina. Kaspijska depresija je nastala pred milijoni let, ko je Kaspijsko morje izpralo zahodna pobo?ja Ustjurtske planote. Po mnenju znanstvenikov naj bi to mejo geolo?kih formacij obravnavali kot mejo med Evropo in Azijo. Enakost imen Uralskih gora in reke Ural obstaja ?ele od vladavine Katarine II. , ki je preimenovala reko, imenovano prej Jaik, verjetno tudi za brisanje spomina na Puga?ovsko vstajo, med katero so se v re?ni regiji odvijali obse?ni boji.

Geologija [ uredi | uredi kodo ]

Evrazija je nastala pred 375 do 325 milijoni let s pripojitvijo Sibirije, Kazahstanije (Kazahstanski blok, danes del Kazahstana, severovzhodnega Uzbekistana, severnega Kirgizistana, jugozahodne Kitajske) in Baltice (paleokontinent, ki se je oblikoval v paleoproterozoiku in zdaj predstavlja Evropo severno od vseevropske cone ?iva in zahodno od Uralskih gora. Debelo jedro Baltice, vzhodnoevropskega kratona, je staro ve? kot tri milijarde let in je bilo del superkontinenta Rodinia z c. 1 Ga), ki se je pridru?ila Lavrentiji , zdaj Severni Ameriki, da bi oblikovala Evrameriko. Kitajski kratoni so tr?ili v ju?no obalo Sibirije.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Evrazija je bila gostiteljica mnogih starodavnih civilizacij, vklju?no s tistimi s sede?em v Mezopotamiji, dolini Inda in na Kitajskem. V aksialni dobi (sredi 1. tiso?letja pred na?im ?tetjem) se je skozi Evrazijsko subtropsko obmo?je od Atlantika do Tihega oceana bil neprekinjen pas civilizacij. Ta pas je za 2. tiso?letji postal glavni tok svetovne zgodovine.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Afrika-Evrazija
• Palearktika
• stari svet

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Hermann Parzinger: Die fruhen Volker Eurasiens. Vom Neolithikum zum Mittelalter. C. H. Beck, Munchen 2006, ISBN 3-406-54961-6 .
• Barry Cunliffe: By Steppe, Desert, and Ocean. The Birth of Eurasia. Oxford University Press, Oxford 2015, ISBN 978-0-19-968917-0 (ca. 10.000 v. Chr. bis 1400 n. Chr.; zahlreiche Illustrationen).

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo evrazija v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Evrazija

• Eurasisches Magazin  ? Die Netzzeitschrift, die Europa und Asien zusammenbringt