Ekspresionizem

Ekspresionizem je modernisti?no gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli za?etka 20. stoletja. Izraz, ki je nastal kot kontrast termina impresionizem ( impressio - vtis), izhaja iz latin??ine exprimere , kar pomeni 'iztisniti', 'izraziti'.

Literarno gibanje se je najprej pojavilo v Nem?iji ( Bertolt Brecht ) kot posledica ?lovekove stiske ob groze?i svetovni vojni. Izra?a dvom in razo?aranje nad industrializacijo in urbanizacijo, tesnobno ob?utje ob razkroju humanisti?nih idealov ter zahteva duhovno preroditev ?loveka in sveta. Bistvo ekspresionizma je deformacija stvarnosti: avtor deformira predmet, iztisne ob?utke na predmet, iz?et je na esenco. Pojavi se v vseh treh knji?evnih zvrsteh ( drama , poezija in proza ), v likovni umetnosti (v Nem?iji skupini Der blaue Reiter in Die Brucke ), ter v glasbi . V plesni umetnosti se kot plesni ekspresionizem (moderna plesna umetnost) razvije v Nem?iji z Rudolfom von Labanom, Mary Wigman, Kurtom Joosom, Haraldom Kreuzbergom, v Sloveniji pa z Meto Vidmar , deloma (do pribli?no leta 1950) z ?ivo Kraigher in kasneje z Lojzko ?erdin , zadnjo diplomantko ?ole Mary Wigman v Berlinu.

Ekspresionizem v likovni umetnosti v o?jem smislu je opis umetni?kega gibanja in slogovne usmeritve v za?etku 20. stoletja. Zna?ilnosti tega sloga so: spro??en odnos do barve in oblike, rabe ?isnih in neme?anih barv, redukcija motiva na najnujnej?e, opu??anje perspektive, poudarjanje ob?utenja. Ekspresionizem postavlja v ospredje novega ?loveka in prevrednotenje vrednot, obto?uje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno .

Na slovenskem traja od 1918 do 1930. Zna?ilne ekspresionisti?ne prvine najdemo v delih Sre?ka Kosovela , Antona Vodnika , Mirana Jarca , Ivana Preglja in Slavka Gruma . Najvidnej?i ekspresionisti?ni skladatelj je Marij Kogoj .