Edward ?migły-Rydz
je bil poljski politik, dr?avnik, mar?al Poljske in vrhovni poveljnik poljskih oboro?enih sil, zasebno tudi slikar in pesnik, *
11. marec
1886
, Brze?any,
Avstro-Ogrska
(zdaj
Ukrajina
), †
2. december
1941
,
Var?ava
,
Poljska
.
V obdobju med obema vojnama je bil na Poljskem izjemno cenjena javna osebnost in veljal za heroja zaradi svojih zglednih dose?kov kot poveljnik vojske v
poljskih legijah
v
prvi svetovni vojni
in
poljsko-sovjetski vojni
, ki je sledila leta 1919. Po smrti mar?ala
Jozefa Piłsudskega
leta 1935 je bil imenovan za vrhovnega komandanta in generalnega in?pektorja poljskih oboro?enih sil. Na tem polo?aju je slu?il na za?etku
druge svetovne vojne
med
invazijo na Poljsko
.
[1]
Ko je Poljski grozila vojna, so politi?na nesoglasja v dr?avi izginila in obramba je postala nacionalna prioriteta. Posledi?no je ?migły-Rydz na polo?aju vrhovnega komandanta armade zasen?il celo predsednika republike.
[1]
?okanten poljski poraz med nem?ko invazijo je ote?il objektivno ocenjevanje njegove zapu??ine med vojno in po njej. Njegov sloves, ki je zelo povezan s kriti?nimi prvimi meseci druge svetovne vojne, zato ostaja tendenciozen in kontroverzen.
?migły-Rydz z mar?alom Poljske
Jozefom Piłsudskim
med
poljsko-sovjetsko vojno
Rojen je bil v mestu Brze?any (zdaj Bere?ani v zahodni Ukrajini) v avstro-ogrski
Galiciji
. Star?a sta bila Poljaka. O?e Tomasz Rydz je bil poklicni pod?astnik avstro-ogrske vojske, mati Marija Babiak pa je bila gospodinja. Odra??al je v precej skromnem okolju in pri trinajstih letih osirotel. Po smrti star?ev so ga vzgajali stari star?i po materiji strani in po njihovi smrti dru?ina dr. Uranowicza, mestni zdravnik v Brze?anih. Po odli?nem uspehu na lokalni gimnaziji je Rydz od?el v
Krakov
, kjer je kon?al ?tudij filozofije in umetnostne zgodovine na
Jagelonski univerzi
. Nato je ?tudiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Krakovu in kasneje na Dunaju in v Munchnu. V letih 1910?1911 je obiskoval akademijo rezervnih ?astnikov na Dunaju in se voja?ko usposabljal pri slovitem avstrijskem 4. pehotnem polku, "Velikih mojstrov
tevtonskega vite?kega reda
". Voja?ko ?olanje je kon?al z odliko in dobil ponudbo za slu?bo v cesarski vojski, ki jo je odklonil. Leta 1912 je Rydz postal ustanovitelj poljske paravoja?ke skupine, Strelskega zdru?enja (Zwi?zek Strzelecki), in zaklju?il ?tudij umetnosti. Veljal je za zelo obetavnega krajinskega in portretnega slikarja in bil dele?en pogostih pohval njegovi profesorjev in kritikov.
Rydz je bil julija 1914 vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in avgusta preme??en v Poljske legije. Med prvo svetovno vojno se je boril v znameniti poljski 1. brigadi Jozefa Piłsudskega. Sodeloval je v ?tevilnih bojih proti cesarski ruski vojski na obmo?ju ju?ne
Visle
in hitro napredoval. Leta 1916 je bil ?e redni polkovnik, vendar ni pozabil na umetnost. Pribli?no v tistem ?asu je svoja dela razstavljal v galeriji v Krakovu. Leta 1917 Poljske legije niso hotele prise?i zvestobe avstrijskim in nem?kim oblastem in so bile zato razpu??ene, njihovi vojaki internirani, njihov vodja Jozef Piłsudski pa zaprt v trdnjavi Magdeburg. Po izpustitvi iz zapora zaradi slabega zdravja je Piłsudski Rydza imenoval za poveljnika Poljske voja?ke organizacije (POW) in mu podelil
nom de guerre
?migły, kar pomeni hiter ali spreten. Ime je kasneje uradno dodal svojemu priimku.
Oktobra 1918 je Rydz kot vojni minister vstopil v socialisti?no vlado politika in diplomata Ignacyja Daszy?skega v
Lublinu
. Ko je bil povi?an v brigadnega generala, je poudaril, naj bi bil po sprejemu slu?be viden kot namestnik Piłsudskega. 11. novembra 1918 je poljska vlada predala vso oblast Piłsudskemu kot za?asnemu voditelju dr?ave. Piłsudski je po nekaj obotavljanja in nezadovoljstva zaradi sodelovanja s socialisti Rydz-?migłyja vendarle potrdil za brigadnega generala poljske vojske.
Predsednik Ignacy Mo?cicki predaja ?migły-Rydzu mar?alsko palico, Var?ava, 10. november 1936
Med poljsko-sovjetsko vojno 1919?21 je Rydz poveljeval poljskim vojskam v ve? ofenzivah proti bolj?evikom. Med zmagovitimi spopadi je zavzel mesti
Vilno
in
Daugavpils
. Po zmagah je bil imenovan za vrhovnega poveljnika latvijskih oboro?enih sil in kmalu zavzel latvijsko pokrajino Latgale, ki jo je zasedala Rde?a armada. Kasneje je uni?il 12. armado Rde?e armade in zavzel
Kijev
. Potem ko so bolj?eviki prodrli do vrat Var?ave, je Rydz med bitko za Var?avo, znano kot "?ude? na Visli", leta 1920 poveljeval osrednji fronti poljskih sil. V tej odlo?ilni bitki se je osrednja fronta ?migły-Rydza trdno upirala sovjetskemu napadu in kasneje blokirala poti za pobeg pora?eni bolj?evi?ki 4. in 15. armadi in 3. konjeni?kemu korpusu sovjetskega generala
Hajka B?i?kjana
, ki se je na koncu moral umaknil v
Vzhodno Prusijo
in bil tam interniran.
Mar?al Poljske ?migły-Rydz in romunski kralj Karel II. leta 1937
Ob koncu poljsko-sovjetske vojne je bil Rydz imenovan za generalnega in?pektorja poljske vojske v okro?ju Vilna in kasneje v Var?avi. Novembra 1924 je neuradno vodil tako imenovano stavko generalov, v kateri je odstopilo ve? poljskih generalov. Med majskim dr?avnim udarom Piłsudskega leta 1926 se je Rydz postavil na mar?alovo stran in poslal vojake iz Vilne, da bi okrepili protivladne enote v Var?avi. Piłsudski te zvestobe ni nikoli pozabil in Rydza leta 1929 imenoval za svojega namestnika za vse zadeve, ki so zadevale Vzhod. Po smrti Piłsudskega 13. maja 1935 sta predsednik in vlada Poljske skladno z ?eljami Piłsudskega imenovala Rydza za generalnega in?pektorja poljskih oboro?enih sil, najvi?jo poljsko voja?ko funkcijo. Po smrti Piłsudskega so se njegovi privr?enci (Sanacja) razdelili na tri glavne frakcije: tiste, ki so podpirali predsednika Ignacyja Mo?cickega kot naslednika Piłsudskega, tiste, ki so podpirali Rydza, in tiste, ki so podpirali premierja Waleryja Sławka. Mo?cicki je na koncu sklenil sporazum s ?migły-Rydzom o delitvi oblasti, zaradi ?esar je bil Slawek do konca leta marginaliziran kot resen politi?ni igralec. V skladu s sporazumom je ?migły-Rydz postal
de facto
vodja Poljske do izbruha vojne, medtem ko je Mo?cicki ostal vpliven kot predsednik republike.
General ?migły-Rydz (levo) in francoski general
Maurice Gamelin
, Var?ava, avgust 1936
Po letu 1935 je Rydz hitro napredoval v politi?ni in voja?ki hierarhiji. 15. julija 1936 mu je poljski premier uradno podelil naziv "drugi mo? v dr?avi" za predsednikom. 10. novembra je bil povi?an v ?in mar?ala Poljske. Podobo Rydza kot maziljenega naslednika Piłsudskega je populariziralo gibanje Tabor narodne enotnost (Oboz Zjednoczenia Narodowego ali Ozon), kar ga je odtujilo od ?tevilnih podpornikov Piłsudskega. Obdobje Rydzove vladavine v letih 1935?1939 je bilo pogosto ozna?eno kot "diktatura brez diktatorja". Rydz ni imel moralne avtoritete Piłsudskega in prista?i slednjega so bili po po njegovi smrti leta 1935 mo?no razdeljeni. Vladajo?i re?im je bil razdeljen med frakcijo Mo?cickega, znano kot "predsednikovi mo?je" ali "grajska skupina", sestavljeno predvsem iz civilistov, in Rydzovo skupino, znano kot "mar?alovi mo?je", v kateri so bili ve?inoma stari tovari?i Piłsudskega in poklicni ?astniki. Poleg teh dveh ve?jih skupin so bili tudi podporniki Sławeka in drugih nezadovoljnih skupin, ki so bile po sporazumu Rydz-Mo?cicki marginalizirane.
Predvojna po?tne znamka s portretom mar?ala ?migły-Rydza
Re?im je postajal vse bolj avtoritaren, kar se je pokazalo z ustanovitvijo gibanja Ozon. Ozon ni nikoli dosegel svojega cilja, da bi razvil mno?i?no privla?nost in spremenil Rydza v "drugega velikega voditelja Poljske" za samim Piłsudskim. Ve? najvidnej?ih poljskih politikov, vklju?no z Mo?cickim in zunanjim ministrom Jozefom Beckom, se je od tega gibanja mo?no distanciralo.
Mar?al na propagandnem plakatu iz leta 1936
?migły-Rydz v ?e?kem Tje?inu 12. oktobra 1938; Poljska je po nem?ki okupaciji Sudetov leta 1938 okupirala ?e?ko Zaol?je
Marca 1939 je Hitler ?e?koslova?ko razdelil na okupirani Protektorat ?e?ke in Moravske ter satelitsko dr?avo Slova?ko, kar je Poljsko, razen na vzhodu, obdalo z ?eleznim obro?em. Rydz je bil edini ?lan vlade, ki je videl bli?ajo?o se nevarnost vojne z Nem?ijo, vendar je imel premalo ?asa za izdelavo novega operativnega na?rta vojske na zahodu. Med pogajanji v Moskvi avgusta 1939 je Rydz zavrnil vse poskuse zahodnih sil, da bi pridobile poljsko dovoljenje za pohod Rde?e armade proti zahodu, in izjavil, da
"ni nobenega zagotovila, da bodo Sovjeti dejavno sodelovali v vojni; poleg tega, ko bodo vstopili na ozemlje Poljske, ga ne bodo nikoli zapustili"
.
1. septembra 1939 so Nemci napadli Poljsko in ?migły-Rydz je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh poljskih oboro?enih sil. 7. septembra je po napadu na Var?avo skupaj z ve?ino vlade zapustil mesto. Kmalu zatem je koordinacija v poljski vojski za?ela trpeti zaradi te?av s komunikacijsko opremo, kar je zmanj?alo Rydzovo zmo?nost u?inkovitega poveljevanja svojim silam. V Brestu je 11. septembra ukazal za vsako ceno braniti poljsko prestolnico. Po njegovem na?rtu naj bi Var?ava in bli?nja trdnjava Modlin postali dve reduti-citadeli v osrednji Poljski, ki bi se borili dovolj dolgo, da bi glavnina poljskih sil obranila romunsko mosti??e in do?akala protinapad, ki so ga obljubili poljski zavezniki Francozi in Britanci. ?migły-Rydz ni vedel, da zahodni zavezniki sploh niso imeli tak?nega na?rta in so pri?akovali padec Poljske. Njegovo strategijo je ?e bolj ohromil vdor sovjetskih sil v vzhodno Poljsko 17. septembra 1939. Obramba proti dvema nasprotnikoma ni bila mogo?a, zato je ?migły-Rydz ukazal svojim silam, naj se za?nejo umikati proti Romuniji in naj ne zapravljajo mo? za boj proti sovjetskim agresorjem.
?migły-Rydz je 18. septembra 1939, potem ko se je izognil ujetju s strani sovjetskih in nato nem?kih enot, pobegnil v Romunijo in bil interniran. Umik poljske vlade v Romunijo je prepre?il, da bi se Poljska morala uradno predati, in omogo?il poljskim vojakom, da nadaljujejo boj proti nacisti?ni Nem?iji. Rydzov beg je spro?il nekaj polemik zaradi njegovega polo?aja vrhovnega poveljnika poljskih oboro?enih sil. Veliko poljskih vojakov in letalcev je uspelo pobegniti v ju?no Evropo prek Mad?arske in Romunije ter se pozneje ponovno zdru?iti v Franciji. Po francoski kapitulaciji so se poljski vojaki znova zbrali v Veliki Britaniji.
John Gunther je ?migły-Rydzovi in Beckovi internaciji v Romuniji zapisal, da bi
"morala biti internirana ?e prej kje drugje"
.
[2]
?migły-Rydz je kot vrhovni poveljnik poljskih oboro?enih sil prevzel popolno odgovornost za voja?ki poraz Poljske septembra 1939. Rydz, ki se je v prej?njih vojnah izkazal za izjemno sposobnega poveljnika na manj?ih frontah, za veliki konflikt ni bil dovolj izku?en strateg. Piłsudski je leta 1922 v oceni poljskih generalov o njem zapisal:
"Pri operativnem delu ka?e zdrav razum in veliko trmaste energije. Vsakemu bi ga lahko priporo?il kot poveljnika vojske, vendar nisem prepri?an, ali ima dovolj sposobnosti, da bi deloval kot vrhovni poveljnik v vojni med dvema dr?avama".
Med internacijo v Romuniji je ?migły-Rydz dal pobudo za ustanovitev poljske podtalne vojske, sestavljene iz ?astnikov, zvestih spominu na Piłsudskega. ?e vedno v Romuniji je bil 27. oktobra razre?en s polo?aja vrhovnega poveljnika in generalnega in?pektorja oboro?enih sil. To vlogo je prevzel
Władysław Sikorski
, ki je slu?il v novi poljski vladi v izgnanstvu v Franciji in po letu 1940 v Zdru?enem kraljestvu.
Jeseni 1939 je poljski novinar Melchior Wa?kowicz sre?al Becka, prav tako v internaciji, in se uspel z njim nekaj ur pogovarjati. Wa?kowicz je o tem sre?anju zapisal:
- "Do Rydza je bilo popolnoma nemogo?e priti, saj je bil zaprt v divjih gorah v poletni vili patriarha Mirona, ki ga je skrbno varovala posebna enota romunske policije. Tja mi je uspelo priti po podkupovanju romunskega ?astnika s pomo?jo Rydzovega zdravnika dr. Cianciare ... Mar?al je govoril z o?arljivim nasmehom, vendar v tem nasmehu ni bilo iskric. Mar?al je izjavil, da je bilo ob smrti Piłsudskega stanje v vojski katastrofalno:
- Stro?ki gradnje skromnih utrdb ob na?i zahodni meji so bili enaki 18-mese?nemu prora?unu Poljske, hkrati pa smo gradili utrdbe na vzhodu. Skromen oboro?itveni na?rt je zna?al do 5 milijard zlotov. Kaj sem lahko storil? Nisem ekonomist, minister Eugeniusz Kwiatkowski pa mi je rekel, da imamo samo 180 milijonov (...) Spomladi 1939 smo za?eli z delno mobilizacijo. Narod je to sovra?il in ve? kot 1000 ?lezijcev je dezertiralo v Nem?ijo. Poljske nismo mogli tako dolgo obdr?ati mobilizirane, tega si nismo mogli privo??iti (...) Pravijo, da sem strahopetec, vendar sem imel samo tri mo?nosti: predati se, ubiti se ali biti ujet. Ker sem imel za sabo samo polovico razpolo?ljivih vojakov, je temu sledil neuspeh."
[3]
?migły-Ryd razgla?a Hitlerja za sovra?nika dr?ave, Krakov, 6. avugust 1939
Rydza so iz internacijskega tabori??a premestili v vilo nekdanjega romunskega premierja v Dragoslavelu, od koder je 10. decembra 1940 pobegnil in ilegalno pre?el na Mad?arsko. Njegov beg na Mad?arsko in govorice o na?rtovani vrnitvi na Poljsko so povzro?ili precej?nje nezadovoljstvo njegovega tekmeca Sikorskega, zdaj premierja v izgnanstvu. Sikorski je bil v opoziciji z Rydzom in Piłsudskim od majskega dr?avnega udara leta 1926. Sikorski je v telegramu generalu Stefanu Grot-Roweckemu, vodji podtalnega odpora Armije Krajowe (AK) na Poljskem, izjavil:
"Poljska vlada bo bivanje mar?ala na Poljskem obravnavala kot sabota?o. Mar?al se mora ?im prej preseliti v kak?no dr?avo britanskega imperija."
?migły-Rydz je 25. oktobra 1941 zapustil Mad?arsko in preko Slova?ke odpotoval na Poljsko. 30. oktobra se je v strogi tajnosti vrnil v Var?avo, da bi sodeloval v odporni?kem gibanju kot navaden podtalni vojak in tako prostovoljno suspendiral svoj ?in mar?ala Poljske. Uspelo mu je stopiti v stik z Grot-Roweckim, a je njun stik ostal v tajnosti, potem pa je 2. decembra 1941 nenadoma umrl zaradi sr?nega popu??anja v starosti 55 let. Umrl je samo pet tednov po prihodu v Var?avo. Pokopan je bil v Var?avi pod svojim bojnim imenom Adam Zawisza. Njegov nagrobnik na pokopali??u Pow?zki je do leta 1991 nosil to prevzeto ime. Var?avjani so leta 1994 nad njegov grob postavili nov nagrobnik z mar?alovim polnim imenom.
Mar?alov grob v Var?avi
Edward ?migły-Rydz je bil poro?en z Marto Zalesko, s katero nista imela otrok.
Sloves Edwarda ?migły-Rydza po drugi svetovni vojni je bil na splo?no negativen. V
Sovjetski zvezi
,
Ljudski republiki Poljski
in drugih dr?avah vzhodnega bloka so ga obsojali zaradi sodelovanja v
poljsko-sovjetski vojni
leta 1920, politi?nega zatiranja levi?arskih elementov pod njegovo voja?ko vlado v poznih V 30. letih 20. stoletja in njegove klju?ne vloge pri poljskem porazu leta 1939. Na Zahodu je v politi?nih krogih, nasprotnih Piłsudskemu z
Władysławom Sikorskim
kot njihovim najpomembnej?im predstavnikom veljalo, da je leta 1939 pobegnil z boji??a. Dejansko nemogo?ih pogojev med nem?ko invazijo, ki so povzro?ili poraz Poljske, ni nih?e hotel priznati.
Philip Bujak z restavrirano sliko Edwarda Smigly-Rydza
Leta 2016 so med arhivi Muzeja Sikorski v
Londonu
odkrili veliko in oljno sliko ?migły-Rydza, ki jo je neznano kdo prepognil na ?tiri dele in v aktovki pretihotapil iz okupirane Poljske v Veliko Britanijo. Restavriranje slike je financiral Filip Bujak, ?lan Dru?tva za poljsko dedi??ino. Restavrirana slika je bila vrnjena Muzeju Sikorski, kjer je trenutno razstavljena.
Nagrade in ?astni nazivi
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na Poljskem je prejel naslednja visoka odlikovanja:
Red belega orla
, Poveljni?ki in Vite?ki kri? reda
Virtuti Militari
, Veliki kri?, Veliki ?astni?ki in ?astni?ki kri? reda
Polonia Restituta
, ?tirikrat Kri? za hrabrost, Zlati kri? za zasluge in Kri? neodvisnosti z me?i.
Veliki kri? Reda zvezde Romunije, Veliki kri? Reda italijanske krone, Veliki kri?, Veliki ?astni?ki in Poveljni?ki znak francoskega
Reda legije ?asti
, Veliki ?astnik finskega
Reda bele vrtnice
, Veliki kri?
Reda belega orla
in
Reda svetega Save
iz Jugoslavije,
[4]
Veliki kri? mad?arskega Reda za zasluge, Veliki kri? japonskega Reda vzhajajo?ega sonca, vitez Reda ubijalca medvedov iz Latvije, medaljo Pulaski (ZDA) in italijanski Kri?ec za voja?ke zasluge.
Rydz je bil ?astni doktor univerz v Var?avi in (takrat poljski) Vilni ter Var?avske tehnolo?ke univerze. Bil je tudi ?astni ?lan ve? poljskih mest.
Po njem se imenuje velik, z drevesi pora??en Park mar?ala Edwarda ?migły-Rydza v Var?avi, urejen po drugi svetovni vojni na vzhodni strani stavbe poljskega parlamenta.
[5]
O voja?ki taktiki in teoriji
- Walka na bagnety
(
Borba z bajoneti
), Lvov, 1914
- W sprawie polskiej doktryny
(
Poljska voja?ka doktrina
), Var?ava, 1924
- Kawaleria w osłonie
(
Konjkenica v za??iti vojakov
), Var?ava, 1925;
- By?cie o sile nie zapomnieli -Rozkazy, Artykuły, Mowy
(
Ne pozabite na mo? ? ukazi, ?lanki in govori
), Var?ava, 1936
- Wojna polsko-niemiecka
(
Poljsko-nem?ka vojna
), Budimpe?ta, 1941
Poezija
- D???c do ko?ca swoich drog
(
Proti koncu moje poti
), Pariz, 1947; London, 1989
Slike in grafike
- ilustracije v Piłsudskijevi knjigi
22. januar 1863
, Lvov, 1920
- prispevki k umetni?kim razstavam v Krakovu (1916) in Var?avi (1917); ve?ina njegovih slik se je izgubila
- ↑
1,0
1,1
Ryszard Mirowicz.
≫EDWARD RYDZ-?MIGŁY : A Political and Military Biography≪
(PDF)
.
Digital.lib.washington.edu
. Pridobljeno 18. novembra 2017
.
- ↑
Gunther, John (1940).
Inside Europe
. New York: Harper & Brothers. str. xix.
- ↑
Melchior Wa?kowicz, Po kl?sce. Proszy?ski i Społka, Warsaw 2009, str. 614?616.
- ↑
Acovi?, Dragomir (2012).
Slava i ?ast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima
. Belgrade: Slu?beni Glasnik. str. 368.
- ↑
Jabło?ski, Rafał (2002).
Warsaw and surroundings
. Warsaw: Festina. str. 110.
OCLC
680169225
.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|