한국   대만   중국   일본 
Dubrovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Dubrovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dubrovnik
Mesto
Obzidano jedro Dubrovnika
Obzidano jedro Dubrovnika
Zastava Dubrovnik
Zastava 		Grb Dubrovnik
Grb
Vzdevek: 
Biser Jadrana
Dubrovnik se nahaja v Hrvaška
Dubrovnik
Dubrovnik
Polo?aj Dubrovnika na Hrva?kem
Koordinati : 42°38′25″N 18°06′30″E  /  42.64028°N 18.10833°E  / 42.64028; 18.10833
Dr?ava   Hrva?ka
?upanija Dubrovni?ko-neretvanska ?upanija
Upravljanje
 ? ?upan Mato Frankovi?
Povr?ina
 ? Skupno 21,35 km 2
Prebivalstvo
  (2021) [1]
 ? Skupno 26.922
 ? Gostota 1.300 preb./km 2
?asovni pas UTC+1 ( CET )
 ?  Poletni UTC+2 ( CEST )
Po?tna ?tevilka
20000
Omre?na skupina 020
Avtomobilska oznaka DU

Dubrovnik ( italijansko Ragusa , mad?arsko Raguza ) je pristani?ko in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrva?ke . Je upravno sredi??e Dubrovni?ko-neretvanske ?upanije , sede? ozemeljsko pribli?no enako velike Dubrovni?ke rimskokatoli?ke ?kofije, univerze ter eno od najvidnej?ih turisti?nih letovi??. Je eno od ?tirih najve?jih mest Dalmacije .

Blaginja mesta je v preteklosti temeljila na pomorski trgovini ; kot glavno mesto pomorske Dubrovni?ke republike je doseglo visoko stopnjo razvoja, zlasti v 15. in 16. stoletju, saj je postalo prepoznavno po svojem bogastvu in usposobljeni diplomaciji .

Leta 1979 so staro jedro mesta Dubrovnik uvrstili na seznam svetovne dedi??ine UNESCO .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od ve? legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uni?enjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu dana?njega Cavtata ) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in sredi??e mestne dr?avice, Dubrovni?ke republike , ki je obstajala do leta 1808.

Za??itnik mesta [ uredi | uredi kodo ]

Za??itnik mesta Dubrovnik je Sveti Vlah (Bla?). V mestu lahko najdemo Vlahov kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristani??u, na pro?eljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in pala?ah. Vendar pa lik svetega Vlaha ni samo sakralne narave, temve? tudi simbol dubrovni?ke dr?avnosti. ?e dandanes je praznik patrona , 3. februar , za me??ane najpomembnej?i dan v letu. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv. Vlaho za??itnik mesta, predvideva pa se, da od obdobja med 10. in 12. stoletjem . Obstaja dokument, ki potrjuje, da so pokroviteljstvo sv. Vlaha razglasili leta 1190 na skup??ini plemi?ev in me??anov. Izbira prav tega svetnika pa ni naklju?na; nekateri trdijo, da je celo politi?na. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod za??ito Bizanca . In ?eprav je mesto pripadalo zahodni kr??anski sferi , so me??ani z izbiro svetnika z vzhoda vzpostavili ravnovesje primerno takratnim politi?nim razmeram in pokazali upo?tevanje vzhoda, pod katerega nadoblastjo so se nahajali.

Klima [ uredi | uredi kodo ]

Mesto Dubrovnik je najju?nej?e hrva?ko mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima. Povpre?na letna temperatura zna?a okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo son?nih in suhih poletjih. Povpre?na temperatura v zimskih mesecih zna?a okrog 10 °C, maksimalna povpre?na letna temperatura pa okrog 26 °C. Pred burjo mesto varuje planina Srđ , od sunkov juga pa delno otok Lokrum . Tako kot celotno hrva?ko obalo Jadrana, dubrovni?ko primorje poleti osve?uje maestral . De?uje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je izjemen dogodek. Povpre?na letna temperatura je vi?ja od 21 °C, povpre?na letna koli?ina padavin pa je 1.250 mm.

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Pregled ?tevila prebivalcev po letih [2] [3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
6451 6032 8460 8531 10671 11823 10425 14137 15875 18286 22210 30161 41864 47348 30436 28434 26922

Mestna ob?ina ( Grad Dubrovnik ), ki poleg samega Dubrovnika zajema ?e 31 okoli?kih naselij, je po popisu leta 2021 imela 41.562 prebivalcev.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Na?rt Dubrovnika iz leta 1995
  • Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun
    Glavna dubrovni?ka ulica, t. i. Stradun
  • Top na jugovzhodnem obzidju
    Top na jugovzhodnem obzidju
  • Vrata s Ploč z dvižnim mostom
    Vrata s Plo? z dvi?nim mostom

Konzulati v Dubrovniku [ uredi | uredi kodo ]

V Dubrovniku imajo vsaj konzulate naslednje dr?ave:

Kulturne prireditve [ uredi | uredi kodo ]

Muzeji [ uredi | uredi kodo ]

Reference [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Stanovni?tvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021 . Dr?avni zavod za statistiku Republike Hrvatske. 2022.
  2. ↑ - Republika Hrvatska - Dr?avni zavod za statistiku: Naselja i stanovni?tvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  3. ↑ Popis prebivalstva 2011

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Hofler, Janez; Voje, Ignacij; Puc, Matja? (1991). Svetovna dedi??ina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: ?kocjanske jame, Plitvi?ka jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopo?ani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid . Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS   117308 . ISBN   86-11-06445-3 .
  • Suad Ahmetovi?, 'Dubrova?ki kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Dubrovnik



Stub icon

Ta ?lanek o naselju na Hrva?kem je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dubrovnik&oldid=6198433 ≪