Dnipro Дн?про
Panoramski posnetek
Zastava Grb
Dnipro Lega mesta v Ukrajini
Koordinati : 48°27′N 35°02′E  /  48.450°N 35.033°E  / 48.450; 35.033
Dr?ava	Ukrajina
Oblast	Dnipropetrovska oblast
Rajon	Dniprovski rajon
Ustanovljen	1776 (uradno [1] )
Status mesta	1778
Upravljanje
? Vrsta	mestni svet
? ?upan	Boris Filatov [2]
Povr?ina
? Mesto	409.718 km 2
Nadm. vi?ina	155 m
Prebivalstvo   (2020 [3] )
? Mesto	990.724
? Rang	4. (UA)
? Gostota	2.411 preb./km 2
?  Metropolitansko obm.	993.220
?asovni pas	UTC+2 ( EET )
?  Poletni	UTC+3 ( EEST )
Po?tna ?tevilka	49000?49489
Omre?na skupina	+380 56(2)
Spletna stran	dniprorada.gov.ua

Dnipro ( ukrajinsko Дн?про , rusko Днепр ^[4] ) je industrijsko mesto v Ukrajini , ki stoji ob reki Dneper blizu njenega soto?ja s Samaro na vzhodu dr?ave, pribli?no 390 km jugovzhodno od Kijeva . ^{[5] [6]} S pribli?no milijonom prebivalcev (po oceni za leto 2020 ^[3] ) je ?etrto najve?je mesto v Ukrajini in administrativni sede? istoimenske ob?ine, Dniprovskega rajona in Dnipropetrovske oblasti . Do leta 2016 se je imenovalo Dnepropetrovsk, nato pa ga je parlament preimenoval po ukrajinskem zapisu imena reke Dneper. ^{[5] [a]}

Sodobno mesto se razprostira predvsem ob ju?nem bregu reke, v novej?em ?asu pa se predmestja ?irijo tudi severno od nje. ^[6] Je eno glavnih industrijskih sredi?? Ukrajine, kjer so skoncentrirane metalurgija , kovinska industrija, strojegradnja in kemi?na ter gradbena industrija. Energijo za te dejavnosti zagotavlja Dneper, ki je spremenjen v skoraj neprekinjen niz akumulacijskih jezer za hidroelektrarne . Tovarne v mestu predelujejo ?elezo iz regije Krivi Rog , premog iz Doneckega bazena in zemeljski plin iz ?ebelinke pri Harkovu . Je tudi pomembno prometno sredi??e na kri?i??u ve? ?elezni?kih koridorjev, ima veliko re?no pristani??e in letali??e . ^{[6] [7]} Leta 1995 je bila odprta proga podzemne ?eleznice .

Izobra?evalne in znanstvene ustanove v mestu so ve?inoma specializirane za industrijo, tu so in?tituti za metalurgijo, rudarstvo, ?eleznico, kemijsko tehnologijo, politehnike in druge specializirane ?ole, pa tudi medicinska akademija in Narodna agrarna univerza. ^[7] Od kulturnih ustanov so pomembnej?e mestna filharmonija , ve? gledali?? (med njimi Akademsko operno in baletno gledali??e), Narodni zgodovinski muzej in Umetnostni muzej ter ?tevilne knji?nice. ^{[6] [7]}

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Arheolo?ke najdbe so dokazale obstoj trgovskega pristani??a in pomembnega prehoda ?ez reko na obmo?ju Dnipra vsaj od leta 1524 naprej. ^[8] Republika obeh narodov je leta 1635 tam zgradila utrdbo Kodak, ki je bila leto kasneje uni?ena, 1645 ponovno zgrajena ter 1648 zavzeta s strani kozakov Zaporo?ke Se?i . Okoli utrdbe je nastalo naselje z imenom Novi Kodak ter najmanj 3000 prebivalci. ^[9]

Na mestu Novega Kodaka je konec 18. stoletja ruska carica Katarina Velika ukazala ustanovitev mesta. Z Grigorijem Potemkinom , prvim generalnim guvernerjem, sta zasnovala velikopotezni na?rt, da bo postal tretja ruska prestolnica po Moskvi in Sankt Peterburgu , nekak?ne ≫ Atene Ju?ne Rusije≪. Sprva se je po Katarini Veliki imenovalo Jekaterinoslav. Dr?ava je financirala izgradnjo impozantnih javnih stavb ob ?irokih avenijah in parkih, vendar se je na?rt kmalu izkazal za preoptimisti?nega in skoraj celo stoletje je Jekaterinoslav stagniral kot zaspano provincialno sredi??e z manj kot 10.000 prebivalci in brez omembe vredne gospodarske aktivnosti. ^[10] Kraj?i ?as na prelomu 19. stoletja se je imenoval tudi Novorosijsk. ^[6]

Obdobje stagnacije se je kon?alo konec 19. stoletja, ko se je za?ela industrializacija . Jekaterinoslav ni bil blizu nahajali??em surovin v okoli?kih regijah, imel pa je izvrstno strate?ko lego na kri?i??u novozgrajenih ?elezni?kih povezav in ob plovnem Dnepru. Takoj po izgradnji Jekaterinine ?eleznice leta 1884 je ?elezarsko podjetje iz Brjanska pri?elo graditi orja?ko jeklarno, ob odprtju katere tri leta kasneje je pri?lo do eksplozije ?tevila prebivalstva. Kmalu so zrasle ?tevilne druge tovarne in do za?etka prve svetovne vojne se je ?tevilo prebivalcev podvanajsterilo. ?e konec 19. stoletja je bil Jekaterinoslav eno od petih najpomembnej?ih industrijskih sredi?? imperija , bolj kot na Atene je spominjal na Manchester , Pittsburgh in druga zahodna industrijska mesta. ^[10] Ve?ina delavcev je pri?la iz Rusije , od tega znaten dele? judovske narodnosti. Ukrajinska narodna zavest se je le po?asi uveljavljala, tudi zaradi pritiska carskih oblasti. Aktivnost se je okrepila po revolucijah leta 1917 , nato pa je sledila dr?avljanska vojna , med katero je bil Jekaterinoslav s ?tevil?nim ruskim delavstvom kot pomemben branik bolj?evizma v regiji mo?no prizadet. ^[7]

Temu obdobju je sledila obnova, leta 1926 je bil zdru?en z industrijskim naseljem Amur-Ni?nodniprovski na levem bregu Dnepra in preimenovan v Dnepropetrovsk. Vzporedno s tem se je ve?al dele? ukrajinskega prebivalstva. Med drugo svetovno vojno je bil znova mo?no po?kodovan kot eden pomembnej?ih centrov odporni?kega gibanja, sledila je nova faza obnove, med katero je bila med drugim razvita avtomobilska industrija. ^[7] V obdobju hladne vojne se je tu razvila tudi voja?ka industrija. Ko je bil zgrajen kompleks tovarne raket Ju?ma? , so sovjetske oblasti razglasile Dnepropetrovsk za delno zaprto mesto , najve?je od 11 tovrstnih naselij v Ukrajini. ^[11]

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Dnipro .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Uradno spletno mesto