한국   대만   중국   일본 
Digitalni razkorak - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Digitalni razkorak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Izraz digitalni razkorak (pogosto tudi digitalna lo?nica ) obravnava razkorak med posamezniki, gospodinjstvi, pravnimi subjekti in geografskimi lokalnostmi v odnosu tako do njihovih prilo?nosti, kot tudi dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT).

Izvor pojma [ uredi | uredi kodo ]

Izraz digitalni razkorak se je sprva nana?al na lastni?tvo ra?unalnika med dolo?enimi eti?nimi skupinami. [1] Pojem je pri?el v uporabo sredi leta 1990, ko se je za?el pojavljati v ve? ?lankih in politi?nih govorih. [2] Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in pod predsednik Al Gore sta izraz digitalni razkorak uporabila v govoru v Knoxvillu v zvezni dr?avi Tennessee leta 1996. [3] Larry Irving, nekdanji vodja Nacionalne telekomunikacijske infrastrukture (NTIA) ZDA na Ministrstvu za trgovino, pomo?nik sekretarja za trgovino in tehnologije in svetovalec Clintonove administracije ugotavlja, da so bile vrste raziskovanj NTIA [4] katalizatorji za popularnost, vseprisotnost in re-definiranje izraza. [2] Med predsedovanjem Georga W. Busha so se NTIA poro?ila [4] ve?inoma osredoto?ala na ?iroko dostopni dostop do interneta z manj?o razpolo?ljivostjo potrebne strojne opreme in razlike dostopa med razvitim in nerazvitim svetom.

Trenutna uporaba termina [ uredi | uredi kodo ]

Obstaja ve? definicij pojma digitalni razkorak. Bharat Mehra opredeljuje izraz kot problemati?no vrzel med tistimi, ki uporabljajo ra?unalnik in internet in tistimi, ki tega ne uporabljajo [5] . V zadnjem ?asu nekateri uporabljajo izraz tudi za sklicevanje na vrzeli v ?irokopasovnem internetnem dostopu. [6] Izraz torej lahko pomeni ne samo neenak dostop do ra?unalni?ke strojne opreme, temve? tudi razlike med skupinami ljudi v spodobnosti uporabe informacijske tehnologije v celoti. [7]

Glede na vrsto kriterijev za ocenjevanje tehnolo?kih razlik med skupinami ljudi in narodi ter pomanjkanja podatkov o nekaterih vidikih uporabe, je natan?na definicija digitalnega razkoraka kontekstualno lahko sporna. Lisa Servon je leta 2002 trdila da je digitalna vrzel simptom ve?jega in bolj zapletenega problema ? rev??ine in neenakosti. [8] Mehra (2004) identificira s socialno ekonomskim statusom, vi?ino prihodkov, stopnjo izobrazbe in raso poleg drugih dejavnikov povezanih s tehnolo?kimi dose?ki ter interneta za izbolj?anje vsakdanjega ?ivljenja za ljudi na robu dru?be in za doseganje ve?je socialne pravi?nosti in vklju?enosti. [5]

Iz razli?nih obstoje?ih opredelitev digitalnega razkorak lahko zaklju?imo, da je sama narava digitalnega razkoraka in vpra?anje ali se digitalni razkorak ?iri ali o?i odvisna od dolo?ene opredelitve. Glede na teorijo inovacij s pomo?jo socialnih mre? lahko dolo?imo nekatere glavne pristope, ki so jih raziskovalci sprejeli za konceptualizacijo digitalnega razkoraka. Vse vrste ?tudij in pristopov k digitalnemu razkoraku je mogo?e razvrstiti v naslednje ?tiri kategorije [9] :

  • KDO (raven analize): posameznik vs organizacije in skupnosti vs dru?be, dr?ave, regije.
  • S KATERIMI lastnostmi (atributi vezi in vozli??); dohodek, izobrazba, starost, spol, sektor, dobi?konosnost…
  • KAKO (raven digitalne prefinjenosti): dostop vs uporaba vs vpliv.
  • S ?IM (vrsta tehnologije): telefon, internet, ra?unalnik, digitalna TV…

Izbrana opredelitev digitalne lo?nice ima daljnose?ne posledice s takoj?njega prakti?nega pomena in se zato ne sme obravnavati kot intelektualno dokazovanje med akademiki.

Evolucija [ uredi | uredi kodo ]

Tipi?ne mere porazdelitve neenakosti, ki se uporabljajo za opis digitalnega razkoraka so Lorenzova krivulja in Ginijev koeficient. [10] Lorenzova krivulja prikazuje popolno enakost v mednarodni uporabi interneta z diagonalno ?rto pod kotom 45o, ki ima Gini koeficient ni?. Popolna neenakost ima vrednost Gini koeficienta ena.

Kanadski dokument Premostite digitalni razkorak: prilo?nost za rast v 21. stoletju prikazuje primere mer digitalnega razkoraka. Poglavja 2.4 in 2.5 v tem dokumentu ka?ejo na vedno ve?jo enakost od leta 1997 do leta 2005 s padanjem Gini koeficienta. Vendar pa grafu v tem dokumentu ne ka?ejo podrobne analize specifi?nih dohodkovnih skupin. [11] Napredek v enakosti je viden predvsem v srednji dohodkovni skupini v primerjavi z vi?je dohodkovnimi skupinami. Ni?je dohodkovnim skupinam se raven enakost ?e naprej zmanj?uje v primerjavi z visoko dohodkovnimi skupinami. Zato je pred odpravo digitalnega razkoraka ?e dolga pot. [11]

Razli?ne oblike [ uredi | uredi kodo ]

Izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Izobra?evanje je eno od podro?ij, ki je za digitalni razkorak zelo pomembno.

V okviru ?ol, ki so stalno vklju?ene v diskusijo o digitalnem razkoraku se je pokazalo, da se sedanje formulacije bolj osredoto?ajo na to, kako (in ali) u?enci uporabljajo ra?unalnik in ne na to, ali imajo ra?unalniki tudi mo?nost internetne povezave. [12] Javne knji?nice [13] in ob?olski programi [13] so tudi pokazali, da je pomembno, da imajo mladi, predvsem iz prikraj?anih skupin, mo?nost dostopa do interneta (in u?enja o njem) na razli?nih lokacijah. Vendar pa tudi knji?nice ne morejo odpraviti problema neenakosti med razli?nimi skupinami ljudi.

E rate program, ki se izvaja v ZDA od leta 1997 neposredno zmanj?uje prepad med bogatimi in revnimi ?olami s tem, ko jim dodeljuje ve? sredstev iz naslova telekomunikacijskih davkov. ?eprav je program dele?en kritik in polemik, pa se je ?tevilo javnih u?ilnic (v revnih ?olah) z dostopom do interneta s 14% v letu 1996, pove?alo na 95% v letu 2005. [14] V zadnjem ?asu so se razprave o digitalnem razkoraku raz?irile tudi na tehnologije u?enja in usposabljanja ter ne na sam fizi?en dostop do tehnologije, ki omogo?a povezavo z internetom.

Dostop do tehnologije je pogosto vezan na socialno ekonomski status (SES). Laura Robinson je opredelila ?asovne in ?ustvene stro?ke, za otroke, ki izhajajo iz dru?in z ni?jimi SES in zatorej nimajo ali imajo nizko kakovost dostopa do interneta od doma. [15] ?asovni stro?ki si nana?ajo na dodaten ?as, ki ga morajo ljudje z SES porabiti, da dostopajo do interneta (dostop preko ra?unalnikov v skupni rabi, v javnih objektih…). Nadalje Robinsonova tudi ugotavlja, da ljudje z nizkim SES niso tako spretni pri u?inkovitem iskanju informacij na internetu ter te?ko razlikujejo verodostojne informacije od neverodostojnih. [16]

Izobra?evanje se ?iri tudi izven ?olskih u?ilnic. Tehnologija ima potencial, da pomembno prispeva k blaginji ljudi in razvoju obmo?ij. S premagovanjem digitalnega razkoraka je mogo?e z rev??ino prizadetim regijam izbolj?ati komunikacije z drugimi dr?avami, gospodarske, socialne in politi?ne mo?nosti. [17] S tem povezanih, pa obstaja ve? napa?nih predstav v zvezi z digitalno revolucijo. Kot je opozorila Digital Divide Organization (organizacija za digitalni razkorak), uvajanje in zagotavljanje primerne tehnologije v z rev??ino prizadetih obmo?jih, zahteva ve?, kot samo zagotavljanje virov. V revnih obmo?jih potrebujejo ve? kot samo opremo, kajti morajo vedeti, kako uporabljati tehnologijo na na?in, da lahko z njeno uporabo izbolj?ajo svoje ?ivljenje. [18] ?eprav se digitalni razkorak manj?a v dr?avah v razvoju, zaradi pove?anja ?tevila mobilnih telefonov z dostopom do interneta, pa je ?e vedno veliko mo?nosti za napredek. Eden od glavnih problemov digitalnega razkoraka v z rev??ino prizadetih obmo?jih je nepismenost prebivalstva. Tudi mo?nost dostopa do tehnologije v primeru, da ljudje ne poznajo jezika, ne zmanj?a digitalnega razkoraka.

Z preme??anjem digitalnega razkoraka pri otrocih se ukvarja tudi program One Laptop per Child, ki zbira sredstva za nakup poceni prenosnih ra?unalnikov za revne otroke.

Spol [ uredi | uredi kodo ]

Leta so imele ?enske manj?o vlogo, ko je bilo govora o tehnologiji, njeni uporabi in razvoju. Ugotovljeno je bilo, da je digitalni razkorak pri ?enskah ve?ji kot pri mo?kih. Kot rezultat tega se je oblikoval stereotip, da se ?enske manj zanimajo in so manj sposobne za uporabljati tehnologijo. V ?lanku Digitalni razkorak: primer spolov, J Cooper navaja, da je digitalni razkorak med spoloma dramati?en, saj ?enske niso u?ivale ugodnost tehnolo?ke revolucije tako kot mo?ki. [19] Cooper meni, da do tako velikega digitalnega razkoraka med spoloma pri?lo zaradi vrste igra? s katerimi se otroci igrajo. Medtem ko se dekleta igrajo s pun?kami, se fantje igrajo z videoigrami in s tem postanejo bolj povezani s tehnologijo.

Obstajajo dokazi, da se digitalni razkorak glede na spol spreminja. Ameri?ko ministrstvo za trgovino je ugotovilo, da je med letoma 2001 in 2004 za en odstotek ve? ?ensk kot mo?kih, ki so uporabljale internet. Na kitajskem se je od leta 1997 do leta 2002 dele? ?ensk, ki so uporabljale internet pove?al z 12% na 39%. [20]

Invalidnost [ uredi | uredi kodo ]

Pomanjkanje nastavitev za invalidne ljudi povzro?a vrzel v dostopu teh ljudi do tehnologije. Glede na PEW raziskavo [21] eden od ?tirih ameri?kih odraslih ljudi ?ivi z invalidnostjo, ki ovira dejavnosti vsakdanjega ?ivljenja. 54% odraslih, ki so v raziskavi navedli kak?no od invalidnosti uporablja internet, medtem ko je tistih brez invalidnosti, ki uporabljajo internet 81%. Dva odstotka ameri?kih odraslih oseb pravi, da jim invalidnost onemogo?a uporabo interneta.

Mobilna tehnologija [ uredi | uredi kodo ]

V ZDA se uporaba izraza digitalni razkorak ve?inoma nana?a na ra?unalnike in internet vendar pa ta tema vklju?uje veliko ve?. [22] Pomembno je, da se v razprave o digitalnem razkoraku vklju?i tudi druge tehnologije, ko so mobilni telefoni. Pribli?no 91% Ameri?anov ima in uporablja mobilni telefon, kar seveda pomeni, da po drugi strani le 9% Ameri?anov nima mobilnega telefona. [23] To ka?e kako se digitalni razkorak mobilnih telefonov razlikuje od digitalnega razkoraka interneta. Digitalni razkorak v mobilni telefoniji je opredeljen kot uporabnost te tehnologije v primeru ?e oseba ima ali nima te tehnologije. [24] Mobilni digitalni razkorak je odvisen od prihodov, zakonskega stanu, dela in statusa. [25]

[26] Nekateri trdijo, da pametni telefoni z mo?nostjo dostopa do interneta pomagajo pri premagovanju digitalnega razkoraka, saj so cenovno bolj dostopni kot ve?ina ra?unalnikov s tem, da imajo nekatere klju?ne funkcije ra?unalnikov. Pametni telefoni lahko zmanj?ajo vrzel v nekaterih pogledih, kot so la?ji dostop do informacij, pod pogojem, da imajo uporabniki mo?nost dostopa na internet vendar pa trenutne funkcije pametnih mobilnih telefonov ne morejo popolnoma zapolniti vrzeli.

Raz?irjenost digitalnega razkoraka [ uredi | uredi kodo ]

?ir?e gledano, globalni digitalni razkorak opisuje informacijsko tehnolo?ke razlike med razli?nimi svetovnimi regijami v odnosu do splo?ne stopnje dru?benega in tehnolo?kega razvoja. Nekateri so prepri?ani, da se s tem, ko postaja internet vse bolj sofisticiran, digitalni razkorak ve?a in s tem tisti, katerim internet ni na voljo vse bolj zaostajajo. Dr?ave s ?iroko razpolo?ljivostjo dostopa do interneta lahko v globalni in lokalni ravni ?irijo ekonomsko mo?. Za poslovanje dru?b na zahodu je v manj?i ali ve?ji meri znano, da socialne interakcije na splo?no skoraj v celoti odvisne od interneta. Dr?ave, ki imajo manj?o mo?nost dostopa do interneta in ostalih tehnologij nimajo koristi od informacijske dobe in tako ne morejo biti konkuren?ne v svetovnem gospodarstvu. [27]

Kanada : V raziskavi leta 2007 so ugotovili, da je 73% Kanad?anov v zadnjih 12 mesecih uporabljalo internet. V letu 2005 je tako odgovorilo 68% vpra?anih. V manj?ih mestih in na pode?elju ima 65% prebivalcev doma dostop do interneta, v ve?jih mestih je ta dele? 76%. Med bogatimi in revnimi je digitalni razkorak zelo velik, saj internet uporablja 91% ljudi, ki zaslu?ijo letno ve? kot 91.000$, medtem, ko je dele? uporabnikov interneta med tistimi, ki zaslu?ijo manj kot 24.000$ 47%. Od leta 2005 se ta vrzel nekoliko manj?a.

Kitajska : Kitajska je najve?ja svetovna dr?ava v razvoju. Leta 2006 je dele? prebivalstva, ki uporabljajo internet zrasel za 20%. [28] Nekaj ve? kot 19% Kitajcev ima dostop do interneta. Digitalni razkorak na Kitajskem se pove?uje zaradi dejavnikov kot sta ne zadostna infrastruktura in visoki internetni stro?ki. [29]

Evropa : Raziskava, ki je leta 2005 potekala v 14 dr?avah EU se je osredoto?ala na vpra?anje digitalnega razkoraka. Iz raziskave so ugotovili, da je v EU [30] digitalni razkorak predvsem stvar starosti in izobrazbe. Med izobra?enimi mladi je dele? uporabnikov interneta veliko ve?ji kot med neizobra?enimi starej?imi. Digitalni razkorak je ve?ji tudi na pode?elju. ?tudija je tudi ugotovila, da prisotnost otroka v gospodinjstvu mo?no pove?a mo?nost, da ima gospodinjstvo dostop do interneta ter da mala podjetja dohajajo srednja in velika kar se ti?e dostopnosti do interneta. ?tudija tudi ugotavlja, da kljub ?irjenju informacijsko komunikacijske tehnologije v vse smeri dru?be digitalni razkorak ?e vedno ni premo??en.

ZDA : Raziskava iz leta 2008 ugotavlja, da ima 55% Ameri?anov od doma ?irokopasovno internetno povezavo, medtem ko je takih v letu 2007 bilo 47%. To pove?anje za 8% v letu dni ka?e, da se digitalni razkorak zmanj?uje, ?eprav je po drugi strani dele? tistih z nizkimi prihodki v istem ?asovnem obdobju padel za 3%. [31] Tudi ugotovitve iz leta 2010 potrjujejo zmanj?evanje digitalnega razkoraka, ?eprav skoraj ?etrtina gospodinjstev nima internetnega dostopa.

Afrika : ?eprav Afrika mo?no zaostaja za preostalim svetom v smislu ?irokopasovne povezave z internetom, so nove tehnologije dosegle Afriko in s tem se tudi digitalni razkorak zmanj?uje. Novi internetni podmorski kabli ne le spodbujajo ?irokopasovni dostop do interneta med afri?kimi dr?avami in dr?avami preostalega sveta, temve? tudi omogo?ajo cenovno bolj dostopen internet. Tudi mobilna telefonija je v Afriki v mo?nem porastu, ki je dvakrat ve?ji kot v preostalem svetu. Tudi tehnolo?ko znanje je na afri?ki celini v porastu. Vsi ti dejavniki povzro?ajo, da se digitalni razkorak na afri?ki celini zmanj?uje.

Upravljanje [ uredi | uredi kodo ]

Eden izmed problemov povezenih z digitalnim razkorakom je mo?nost sodelovanja v novih javnih prostorih. Sodelovanje v politi?nih procesih, ki se dogaja izklju?no prek ra?unalnika (e-volitve, e-referendum idr.), bi dolo?enim dru?benim skupinam - tistim brez ustreznega znanja ali dostopa do informacijske tehnologije - onemogo?al sodelovanje, te skupine bi bile v procesu premalo zastopane, kar pa je v nasprotju z demokrati?nimi principi. [32]

Komercialni vplivi digitalnega razkoraka [ uredi | uredi kodo ]

Digitalni razkorak je prisoten tudi v komercialnem sektorju. Japonski zalo?niki se na primer aktivno prizadevajo za vpeljavo e-knjig. [33] Navkljub temu se dolo?ena podjetja prizadevajo za zmanj?anjevanje digitalnega razkoraka, s tem da dr?avljanom ponujajo nova delovna mesta, sebi pa ustvarjajo dobi?ek. Dolo?eni viri (Dasgupta et al.) navajajo kraje kot so urbana Indija, Banglade? in Senegal, kjer so se vzpostavili programi t.i "va??anskih telefonov", ali "urbanih kioskov", pri katerih so obi?ajni dr?avljani upravljavci za ve?je mobilne operaterje vna svojem obmo?ju. Tak poslovni model omogo?a posameznikom, ki so pogosto hendikepirani stalni prihodek, prav tako pa dobi?ek za ve?je operaterje. ?tudija iz leta 1993 je pokazala da je v zvezni dr?avi Karnataki v Indiji, je pokazala, da omenjena akterja nista edina, ki pridobita. Lokalna podjetja v tej zvezi dr?avi so se hitro za?ela ?iriti, zaradi dosegljivost telefonske tehnologije. Ti primeri so dokazali, da podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo lahko zmanj?ajo digitalni razkorak in na lokalni ravni zvi?ujejo dobi?konostnost. [34]

Minghetti et al dokazujejo, da digitalni razkorak direktno vpliva na turisti?no industrijo. Dandanes ve?ina turistov uporablja splet, da vnaprej razi??e po?itni?ke dstiancije, saj imajo ?e bogasto informacij o destinacij na dosegu roke. Za ljudi, ki do spleta nimajo dostopa je te?je poiskati informacije o namestitvi, letih in lokacijah. Turisti?ne agencije so ugotovile, da dostop do spelta pove?uje preglednost in konkuren?nost na dana?njem trgu. Podjetja v nizko digitaliziranih obmo?jih te?ko tekmujejo z bolj razvitimi regijami, tako se morajo zana?ati na posrednike, kot so turisti?ni agentje in agencije, da privedejo do njih turiste. Z dostopom do spleta se podjetja lahko povezujejo s strankami neposredno. [35]

Premagovanje digitalnega razkoraka [ uredi | uredi kodo ]

Premagovanje digitalnega razkoraka je odvisno od definicije pojma. [9]

Prvi korak, ki vklju?uje bolj?o dostopnost, predstavlja velike finan?ne ovire. V Mehiki na primer, bi morali za omogo?anje dostopa za 20% najrevnej?ih dr?avljanov zni?ati cene za letni dostop iz 244$, na 35$ na leto (oz. 3$ na mesec), 20% najrevnej?ih dr?avljanov v Braziliji porabi na leto za informacijsko tehnologijo lahko le devet ameri?kih dolarjev. [36]

Ne glede na to obstajajo dolo?eni projekti, ki so uspe?ni. OLPC XO-1 je poceni namizni ra?unalnik, ki se ga razdeljuje v ?ole tretjega sveta, z namenom izobra?evanja [37] . Deluje na osnovi odprte kode in prosto dostopnih programov.

Organizacije kot so Geekcorps, Eduvision [38] in Inveneo [39] prav tako pomagajo pri premagovanju digitalnega razkoraka, z distribucijo poceni, a u?inkovite IK tehnologije v dr?ave tretjega sveta.

Mehra et al opozarjajo, da bi morali raziskovalci podro?ja bolje razumeti ?ivljenjske stile manj?ine ali marginaliziranih skupnosti, kaj je njim pomembno, in kako uporabljajo (ali ne uporabljajo) internet za njihove cilje [40] , nadalje pa zagovarjajo, da obstaja potreba po ponovni preu?itvi vpra?anj o ljudeh, njihovi socialni dinamike in interakciji s tehnologijo. [40]

Mednarodno sodelovanje med vladami se pove?uje in je uperjeno v zmanj?evanje razkoraka. Tudi v bli?nji preteklosti je obstajalo nekaj sporazumov, ki ka?ejo na pripravljenost za zmanj?evanje problema.

Poleg vlad so pomembni igralci ?e Svetovna zveza za informacijsko tehnologijo in razvoj ter Zveza za digitalno tehnologijo. Zdru?eni narodi se prizadevajo za ozave??anje o problemu ob Svetovnem dnevu informacijske dru?be (17.5). [41]

Pri Univerzi MIT (Boston, ZDA), je ustanoveljena agencija IMARA, ki sponzorira programe o, ki pomagajo premagovati razkorak. Njihov cilj je iskanje in implementacija dolgoro?nih, vzdr?nih re?itev, ki bodo pove?ale dostopnost izobra?evalne tehnologije in resursov za doma?o in mednarodno uporabo. Projekti potekajo pod okriljem Laboratorija za ra?unalni?ko znanost in umetno inteligenco (CSAIL), upravljajo pa ga prostovoljci, vpisani na univerzi. Projekt CommuniTech se prizadeva za opolnomo?enje depriviligiranih skupnosti s pomo?jo vzdr?nostne tehnolgije in izobrazbe [42] Nekatera mesta na Svetu so za?ela programe, ki premo??ajo razkorak za njihove stanovalce, ?ole, otroke, ?tudente, star?e in ostarele. Eden od teh programov, ustanovljen leta 1996, je bil sponzoriran v Bostonu, imenovan Bostonska fundacija za digitalno premo??anje. Usmerja se predvsem v ?oloobvezne otroke in njihove star?e. Leta 2010 je mesto Boston pridobilo visoko subvencijo za depriviligirano populacijo, med njimi star?e, otroke, mladino in ostarele. [43]

V ZDA imajo etni?ne manj?ine vi?ji kvociente za adaptacijo na mobilno komunikacijo, kot beli ameri?ani, s tem pa se izognejo dra?jim stancionarnim linijam in osebnim ra?unalnikom. Dostop do tradicionalnih osebnih ra?unalnikov pa ?e vedno ostaja problem. Pri premo??anju slednjega problema pomagajo razli?ne organizacije. [44]

Ena od mo?nih re?itev za problem digitalnega razkoraka, ki jo uporabljajo dr?avljani je to, da se vzpostavlja vse ve? "vro?ih to?k", oziroma con, ki ponujajo brez?i?en internet. Podatki ka?ejo, da se 55% ameri?anov na splet prijavlja preko brez?i?nega omre?ja (Wi-fi), preko prenosnikov ali pametnih telefonov, [45] medtem, ko nekateri zagovarjajo, da ta mo?nost ignorira celotne populacije ljudi, saj ta politka predpostavlja, da vsakdo poseduje prenosni ra?unalnik. Wi-fi tako pogosto pripomore le majhnemu delu populacije. Tako lahko vidimo, da brez?i?ni javni dostop lahko pripomore k manj?anju digitalnega razkoraka, ?e zdale? pa to ni nujno.

Do re?itev pri premagovanju digitalnega razkoraka lahko pride, ko se ga ljudje za?nejo zavedati kot razliko med vi?jimi in ni?jimi dru?benimi sloji. Digitalni razkorak vi?a razliko med sloji, saj vi?ji sloji uporabljajo tehnologijo sebi v prid, s tem pa ?e pove?ujejo ekonomski razlike. Elektronska po?ta na primer po?asi postaja tako nujna kot mobilni telefoni [46] . Le, ?e bi bogatej?i sloji uporabljali tehnologijo za svoje dobro, kot tudi za dobro depriviligiranih skupin, potem bi se razkorak med slojema zni?al.

Za mnoge nove uporabnika je potrebno premagati psiholo?ke vplive tehnolo?kega razkoraka. Ta prina?a veliko ob?utka nesigurnosti med ljudi, ki so jim nove tehnologije neznane [47] , kar prav tako ustvarja razkorak med ljudmi, ki imajo zaupanje v nove tehnologije, in med tistimi, ki tega zaupanja ali samozavesti nimajo. Pogosto dojemajo, da so novej?e naprave prezapletene, niso pa samozavesti, da jih bodo zaobvladali [48] . V zahodnih dru?bah obstaja precej?nja razlika med mlaj?imi in starej?imi generacijami, kar se ti?e sprejemanja in samozavesti za novej?e tehnologije.

Nagrade in priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Vsako leto organizacija Certiport, ki se sicer ukvarja prete?no z u?enjem digitalne pismenosti, podari nagrado za ?ampijona digitalne pismenosti svetovnim voditeljem, ki so pripomogli k premagovanju tega problema v svoji dr?avi. [49]

Druge nagrade so dodeljene tistim, ki sku?ajo premostiti digitalni razkorak. WSA je nagrada, ki je povezana z Svetovnim vrhom zdru?enih narodov na temo informacijske dru?be. Osredoto?a se na kulturno raznolikost in njen napredek v digitalizirano in dostopno obliko. 40 projektov dobi nagrado vsako leto v eni od osmih kategorij: e-u?enje, e-kulutra, e-znanost, e-vladanje, e-zdravje, e-posel, e-zabava in e-vklju?enost. Na osnovi te nagrade so za?eli podeljevati podobne nagrade tudi na nacionalni ravni.

Kritike digitalnega razkoraka [ uredi | uredi kodo ]

Digitalni razkorak ni univerazlno priznan problem. Campaine (2001) zagovarja, da gre samo za dojeman razkorak. Tehnolo?ke razlike so samo za?asne in tako bo s?asom razkorak izginil. Znanje ra?unalnikov bo postalo manj pomembno, s tem ko se bodo zmanj?ali in poenostavili za uporabo. V prihodnosti ljudje ne bodo potrebovali visokotehnolo?kih znanj za dostop odspleta in sodelovanje v e-poslovanju ali e-demokraciji. S tem Compaine zagovarja, da digitalni razkorak ni problem, kateremu bi bilo potrebno posve?ati preve? denarja ali politi?nega kapitala [50] . Graham (2011) podobno zagovarja, da zagotavljanje virtualne so-prisonosti za doseganje ekonomskih, socialnih in politi?nih ciljev ne vklju?uje samo preseganje materialne prikraj?anosti, temve? tudi mnoge druge raznolikosti, ki onemogo?ajo komunikacijo med skupnostmi na spletu. [51]

Compaine predlaga, da bi morale vlade pustiti, da se nove tehnologije razvijajo neodvisno, s tem bi se njihove cene postavljale naravno. S tem, da se vlade vklju?ujejo v postavljanje cen novih tehnologij prekmalu, saj se ne ve koliko ?asa bo dolo?ena tehnologija ostala na trgu. Namesto tega, da bi se prizadevali, da si vsakdo lahko privo??i tehnologijo, bi morale vlade po?akati, ?e to tehnologijo zamenja kaj bolj?ega in cenovno bolj u?inkovitega. Avtor pri tem navaja primer telefona in barvne televizije. ?e bi vlada pred?asno vsko?ila in telefone ter barvne televizije naredila cenovno ugodne, bi to kvarno vplivalo na razvoj novej?ih in uspe?nej?ih modelov. Njegovi izsledki namigujejo, da je potrebno dovolj ?asa, da se nove tehnologije determinirajo kot "nujne", in da ni smiselno, da vlade pred?asno sku?ajo zagotoviti univerzalen dostop do njih. [52]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Patricia, J.P, (2003) ‘E-government, E-Asean Task force, UNDP-APDIP’. From: http://www.apdip.net/publications/iespprimers/eprimer-egov.pdf^ Rice, 2002, p.105-129.
  2. ↑ 2,0 2,1 a b c Compaine, The Digital Divide, Preface, p. xi-xvi
  3. ↑ a b Kate Williams, What is the digital divide?, working paper, University of Michigan, 2001
  4. ↑ 4,0 4,1 Eleventh Paragraph Remarks by President Clinton
  5. ↑ 5,0 5,1 a b Mehra et al., 2004, p.782
  6. ↑ Robyn Bickner, Down By Law. Retrieved on 22 November 2007 Under heading Closing the Digital Divide
  7. ↑ a b Anthony G. Wielm, Digital Nation: Towards an inclusive information society, MIT Press, 2004, ISBN 0-262-23238-3 , p.133-134
  8. ↑ Lisa Servon, 2002, p.2
  9. ↑ 9,0 9,1 a b c Martin Hilbert "The manifold definitions of the digital divide and their diverse implications for policy responsibility".Presented at Universal Access Policy TPRC: Arlington. 2010.
  10. ↑ a b (Bridging the digital divide)
  11. ↑ 11,0 11,1 a b (The Digital Divide in Canada)
  12. ↑ ED.gov
  13. ↑ 13,0 13,1 Ed.gov
  14. ↑ "New Report Shows How E?Rate is Connecting Communities and Schools to 21st Century Academic and Employment Opportunities", National Coalition for Technology in Education and Training, Washington, DC, February 28, 2007
  15. ↑ a b Robinson, Laura (2009), "A Taste for the Necessary", Information, Communication, and Society 12 (4): 488?507,doi:10.1080/13691180902857678.
  16. ↑ a b Robinson, Laura (2009), "A Taste for the Necessary", Information, Communication, and Society 12 (4): 488?507,doi:10.1080/13691180902857678
  17. ↑ http://www.google.com/url?q=http%3A%2F%2Fwww.hks.harvard.edu%2Ffs%2Fpnorris%2FAcrobat%2Fpsa2000dig.pdf&sa=D&sntz=1&usg=AFQjCNGZvgjgAdhWBj9zsmo6z_Wt-LY1kw
  18. ↑ http://www.google.com/url?q=http%3A%2F%2Fwww.digitaldivide.org%2Ffallacies.html&sa=D&sntz=1&usg=AFQjCNGp8xfdoGBWO1kcMgFPCcC9y7l-3A
  19. ↑ a b Cooper, J. (2006). The Digital Divide: A special case of gender. Journal of Computer Assisted Learning, 22, 321.
  20. ↑ Liff, S. & Sheperd, A. (2004). An Evolving Gender Divide? Oxford Internet Institute, 2, 1.
  21. ↑ a b c Fox, Susannah. "Americans living with disability and their technology profile". Princeton Survey Research Associates International. Pew Research Center. Retrieved 23 February 2011.
  22. ↑ Katz, J.E., & Rice, R.E. (2003). Comparing internet and mobile phone usage: digital divides of usage, adoption, and dropouts . Telecommunications Policy, 27, 602
  23. ↑ Foresman, C. (2010, March 24). Wireless survey: 91% of americans use cell phones. Telecom,Retrieved fromhttp://arstechnica.com/telecom/news/2010/03/wireless-survey-91-of-americans-have-cell-phones.ars
  24. ↑ Katz, J.E., & Rice, R.E. (2003). Comparing internet and mobile phone usage: digital divides of usage, adoption, and dropouts . Telecommunications Policy, 27, 603.
  25. ↑ Katz, J.E., & Rice, R.E. (2003). Comparing internet and mobile phone usage: digital divides of usage, adoption, and dropouts . Telecommunications Policy, 27, 597
  26. ↑ Washington, Jesse. "For minorities, new 'digital divide' seen." USAToday (2011): n. pag. Web. 2 Mar 2011. < http://www.usatoday.com/tech/news/2011-01-10-minorities-online_N.htm >
  27. ↑ Burks, Michael R., "Economic Factors Involved with Universal Internet Access and People with Special Needs hi- A Working Paper", Internet Fiesta, March 1?2, 2001, Sofia, Bulgaria
  28. ↑ The Growth of the Chinese Internet market
  29. ↑ CIA.gov
  30. ↑ EC.europa.eu
  31. ↑ Horrigan, Home Broadband Adoption 2008 Report
  32. ↑ Kieron O'Hara, David Stevens, Inequality.com, 2006, Oneworld, ISBN 1-85168-450-6 , p.300-301
  33. ↑ "Revealing Japan's low-tech belly". BBC News. 2010-07-13. Retrieved 2010-07-20.
  34. ↑ Dasgupta, S., Lall, S., & Wheeler, D. (June 2005). Policy reform, economic growth, and the digital divide. Oxford Development Studies 33(2).
  35. ↑ Minghetti, V., & Buhalis, D. (2009). Digital divide and tourism. Journal of Travel Research 19(3), 267-281.
  36. ↑ a b c Martin Hilbert "When is Cheap, Cheap Enough to Bridge the Digital Divide? Modeling Income Related Structural Challenges of Technology Diffusion in Latin America". World Development, Volume 38, issue 5, p. 756-770.
  37. ↑ "Portables to power PC industry". BBC News. 2007-09-27. Retrieved 2010-05-01.
  38. ↑ Eduvision as organization addressing digital divide
  39. ↑ Inveneo as organization addressing digital divide
  40. ↑ 40,0 40,1 Mehra et al., 2004, p.799
  41. ↑ 17 May - World Information Society Day. From portal.unesco.org. Retrieved on 23 November 2007]
  42. ↑ Cf. Fizz and Mansur, MIT Tech Talk, June 4, 2008
  43. ↑ "City of Boston Receives $4.3 Million Grant That Will Give Training, Computers and Opportunity to Underserved Communities", City of Boston press office, September 14, 2010
  44. ↑ Jose Acosta, El Diario impreMedia, December 22, 2010, New York, New York " Ayudan Veteranos a Conseguir Empleo ? Helping Veterans to Gain Employment"
  45. ↑ Thomas, J. (2007, January 16). New Free Software Will Help Close Digital Divide in Education. America. Gov. Retrieved from: http://www.pewinternet.org/Reports/2010/Internet-broadband-and-cell-phone-statistics/Report.aspx Arhivirano 2011-05-14 na Wayback Machine .
  46. ↑ Pinkett, R. (2001). Redefining the Digital Divide. Teaching to Change LA, 1 (2). Retrieved fromhttp://www.tcla.gseis.ucla.edu/divide/politics/pinkett.html
  47. ↑ Cullen, R. (2001). Addressing the digital divide. Online Information Review. Retrieved January 23, 2011, fromhttp://www.emeraldinsight.com/journals.htm?articleid=862166&show=abstract
  48. ↑ Eastin, M. S. and LaRose, R. (2000). Internet Self-Efficacy and the Psychology of the Digital Divide. Wiley Online Library. Retrieved January 23, 2011 from
  49. ↑ Champions of Digital Literacy Hall of Fame
  50. ↑ Compaine, The Digital Divide, Preface, p. xi-xvi
  51. ↑ Graham, M. (2011). Time Machines and Virtual Portals: The Spatialities of the Digital Divide. Progress in Development Studies. 2011.
  52. ↑ Compaine, Benjamin M. (2001). Information gaps: myth or reality. The Digital Divide. 105-118.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Digitalni_razkorak&oldid=5770443 ≪