Diego Maradona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Diego Maradona
Portret
Osebni podatki
Polno ime Diego Armando Maradona
Rojstvo Diego Armando Maradona
30. oktober 1960 ( {{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}} ) [1] [2] […]
Lanus [d]
Smrt 25. november 2020 ( {{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:25|2|0}} ) [4] (60 let)
Dique Lujan [d] [5]
Vi?ina 165 cm
Polo?aj Vezist , napadalec
Mladinska kariera
1968?1969 Estrella Roja
1970?1974 Los Cebollitas
1975?1976 Argentinos Juniors
?lanska kariera*
Leta Klub Nastopi (goli)
1976?1981 Argentinos Juniors 167 (115)
1981?1982 Boca Juniors 40 (28)
1982?1984 Barcelona 52 (38)
1984?1991 Napoli 188 (81)
1992?1993 Sevilla 26 (5)
1993?1994 Newell's Old Boys 5 (0)
1995?1997 Boca Juniors 30 (7)
Skupaj 492 (258)
Dr?avna reprezentanca
1977?1994 Argentina 91 (34)
Trenerska kariera
1994 Mandiyu de Corrientes
1995 Racing Club
2008?2010 Argentina
2011?2012 Al Wasl
2013?2017 Deportivo Riestra (pom.)
2017?2018 Fujairah
2018?2019 Dorados de Sinaloa
2019?2020 Gimnasia de La Plata
  • Nastopi in goli v doma?em prvenstvu, .

Diego Armando Maradona [ diego armando maradona ], argentinski nogometa? in trener , * 30. oktober 1960 , Lanus , Buenos Aires , Argentina , † 25. november 2020 , Tigre .

Maradona velja za enega izmed najbolj?ih nogometa?ev vseh ?asov. Igral je na polo?aju veznega igralca .

V svoji klubski karieri je igral za Argentinos Juniors , Boca Juniors , FC Barcelona , S.S.C. Napoli , Sevilla FC in Newell's Old Boys ; najve?je uspehe je dosegal za Napoli in Barcelono, kjer je osvojil ?tevilne nagrade. Med drugim je znan kot prvi igralec v zgodovini nogometa, ki je dvakrat podrl rekord za najvi?ji prestopni znesek: najprej za prestop v Barcelono, za katerega je klub pla?al 5 milijonov funtov , in od tam v Napoli, ki ga je prestop stal 6,9 milijona. [6]

Za argentinsko nogometno reprezentanco je zbral 91 mednarodnih nastopov in 34 golov, najznamenitej?i je bil nastop na Svetovnem prvenstvu 1986 , na katerem je kot kapetan reprezentanco popeljal do naslova svetovnih prvakov [7] [8] .

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Maradona leta 1973 medtem, ko je igral v Torneos Eviti.

Diego Maradona se je rodil 30. oktobra 1960 v Buenos Airesu v Argentini . Bil je sin revne dru?ine, ki se je preselila iz province Corrientes. Maradona je bil vzgojen v Buenos Arinesu. Bil je prvi sin v dru?ini in ima dva mlaj?a brata, Huga (el Turco) in Raula (Lalo), oba pa sta bila tudi profesionalna nogometa?a. Njegov o?e Diego Maradona "Chitoro" (1927?2015) je bil rodu Guarani, njegova mama Dalma Salvadora Franco, ?Dona Tota" (1930?2011), pa je bila italijanskega porekla [9] .

Maradona je svojo prvo nogometa?ko ?ogo dobil v darilu, ko je praznoval tri leta in se hitro posvetil ?portu . Ko je imel osem let, je Maradona opazil skavt, medtem ko je igral v svojem sosedskem klubu Estrella Roja. Postal je glavni igralec ekipe Los Cebollitas (Mala ?ebula), mladinske ekipe Argentino Juniors iz Buenos Airesa. Kot dvanajstletni de?ek je z igranjem z ?ogo gledalce zabaval tako, da je med vmesnimi prekinitvami tekem s svojimi prvimi divizijami pokazal ljubezen do ?porta. Med njegovimi navdihi med odra??anjem je bil brazilski ?portni igralec Rivellina in krila Manchester Uniteda Georgea Best.

Nogometa?ka kariera [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnja kariera [ uredi | uredi kodo ]

Maradona med svojo prvo tekmo 20. oktobra 1976, kjer je zadel svoj prvi gol.

20. oktobra 1976 je Maradona prvi? igral na nogometa?kem stadionu, ko je z svojo ekipo Argentinos Juniors tekmoval proti Talleres de Cordoba. Na igri??u je imel Maradona oble?en dress ?tevilko 16 in je postal najmlaj?i igralec v zgodovini argentinske Primere Division. Med tekmo je Maradona zadel svoj prvi profesionalni gol. Po koncu tekme je Maradona rekel: "Tistega dne sem ?util, da sem nebo dr?al v rokah." Maradona je 14. novembra 1976, dva tedna po dopolnjenem 16. letu, dosegel svoj prvi gol v Primera Division proti ekipi Marplatense San Lorenzo.

Maradona je pet let pre?ivel v Argentinos Juniors, od leta 1976 do 1981, v 167 nastopih je dosegel 115 golov, preden je v Boca Juniors prestopil 4 milijone ameri?kih dolarjev. Maradona je prejel ponudbe za vstop v druge klube, vklju?no z River Plateom, ki je ponudil, da postane najbolj?i pla?ani igralec kluba. Kljub temu je Maradona izrazil ?eljo po prestopu v Boco Juniors, ekipo, za katero je vedno ?elel igrati [10] .

Maradona je pogodbo z Boco Juniors podpisal 20. februarja 1981. Dva dni kasneje je tekmoval proti Talleresu de Cordobi in dvakrat zadel gol ter s tem dosegel zmago z 4 : 1. 10. aprila je Maradona na stadionu La Bombonera odigral svoj prvi Superclasico proti River Plateu. Boca je premagala River s 3 : 0, Maradona pa je dosegel zadetek, potem ko je premagal Alberta Tarantinija in Fillola. Kljub nezaupljivemu odnosu med Maradono in mened?erjem Boce Juniors, Silviom Marzolinijem, je imela Boca uspe?no sezono in je po pridobitvi to?ke proti Racing Clubu osvojila naslov prvaka. To bi bil edini naslov, ki ga je v argentinski doma?i ligi osvojil Maradona.

FC Barcelona [ uredi | uredi kodo ]

FC Barcelona je Maradono sprejel v klub za milijardo pezet od Boca Juniors, takrat rekorden znesek. Pri prestopu je glavno vlogo odigral agent Josep Maria Minguella. Maradona je imel te?ave s prilagajanjem in decembra 1982, ravno ko se je ?port za?el izbolj?evati, je zbolel za zlaatenico . Iz kluba je bil odu??en marca 1983. Po vrnitvi je Maradona pripeljal FC Barcelono do zmag na Copa del Rey in Copa de la Liga. V finalu za Copa de la Liga proti Realuz mu je z lepim golom celo uspelo zagotoviti, da so mu navija?i nadtekmovalca Reala izrekli iskrene ?estitke. ?etrti dan sezone 1983/84 si je Maradona zlomil nogo po hudem spopadu branilca Athletic Bilbaa Andonija Goikoetxee. Po ?tirih mesecih okrevanja se je Maradona vrnil igrat proti FC Sevilla in takoj zadel dva gola. Na koncu je Maradona v tej sezoni dosegel enajst liga?kih golov, FC Barcelona pa je kon?al eno to?ko za dr?avnim prvakom Athleticom iz Bilbaa. Zadnja tekma Maradone z FC Barcelono bil finale Copa del Rey leta 1984, ki je bil z 1:0 izgubljen proti Athleticu iz Bilbaa. Po dolgotrajnih provokacijah med tekmo je Maradona reagiral in namerno brcnil nasprotnika, nato pa je pri?lo do prerivanja med igralci FC Barcelona in Athletic de Bilbao.

SSC Napoli [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1984 se je Maradona preselil v Neapelj v ju?ni Italiji . Zanimalo ga je ve? velikih italijanskih klubov, vendar mu je bila izbira za neapeljski klub SSC Napoli najprimernej?a. V svoji prvi sezoni je Napoli, ki mu je prej grozilo izpadanje, vodil do osmega mesta. Maradona je bil kmalu nagrajen s kapetanskim trakom. V sezoni 1986/87 je po tem, ko je z Argentino postal svetovni prvak, prvi? v zgodovini klubov osvojil naslov dr?avnega prvaka.

V sedmih sezonah, v katerih je Maradona igral z Napolijem, je klub dvakrat osvojil dr?avno prvenstvo in enkrat osvojil pokal UEFA , leta 1989. Maradona je bil nosilec znamenitega veznega  'MaGiCa' (Maradona, Giordano in Careca) in tam postal izjemno priljubljen. Klub se je leta 2000 odlo?il, da njegove ?tevilke majice (10) nikoli ve? ne bo uporabil kot poklon.

Mednarodna kariera [ uredi | uredi kodo ]

Svetovno prvenstvo v nogometu 1986 [ uredi | uredi kodo ]

Maradona med zmago na svetovnem prvenstvu leta 1986

Leta 1986 je Maradona od?el na svetovno prvenstvo nogometa v Mehiko . Po zmagah proti Ju?ni Koreji in Bolgariji ter neodlo?enem izidu proti Italiji z 1:1 v katerem je Maradona izena?il na izena?eni tekmi, potem ko je Italija povedla, je Argentina na koncu kon?ala na prvem mestu. V osmini finala je bil Urugvaj pora?en z rezultatom 1: 0. V ?etrtfinalu proti Angliji , ?tiri leta po Falklandski vojni, je bil Maradona neustavljiv: najprej je rezultat podrl z rokometnim golom, nato pa spektakularno preigral angle?ko obrambo in podpisal za 2-0. Ta drugi cilj je internetna anketa, ki jo je organizirala FIFA, pozneje imenovala za cilj stoletja. Tekma se je kon?ala z 2 : 1. V polfinalu je Maradona znova dosegel dva zadetka, tokrat proti Belgiji . V finalu proti Zahodni Nem?iji je Argentina popustila z 2: 0, a ob podaji Maradone je Jorge Burruchaga v 84. minuti dosegel zmagoviti gol. Maradona je bil zvezdnik in je veljal za najbolj?ega nogometa?a na svetu.

"Bo?ja roka" [ uredi | uredi kodo ]

?eprav je ?lo o?itno za igro z roko, je bil odobren prvi gol Maradone v ?etrtfinalu proti Angliji. Skoraj dvajset let je Maradona vztrajal: "To je bila bo?ja roka." V intervjuju za ARD je leta 2006 priznal prekr?ek. Dejstvo, da je na tej isti tekmi zadel po velikem hitenju, ka?e na obe strani Maradonine osebe: goljufa in nogometnega genija.

Svetovno prvenstvo leta 1990 [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1990 je v Italiji potekalo svetovno prvenstvo. Argentina je v skupinskem delu kon?ala za Kamerunom in Romunijo , a je bila v nadaljevanju najbolj?a tretjina. V osmini finala je za zmago proti Braziliji zadostoval zadetek Claudia Chananiga. Argentina je v ?etrtfinalu premagala Jugoslavijo . Rezultat je ostal 0:0 in spremenil se je v enajstmetrovke. Maradona je svojega zgre?il, a je bilo za Argentince vseeno 3: 2. V polfinalu se je Argentina sre?ala z Italijo, natan?neje na stadionu San Paolo, stadion Napolija, kjer je takrat igral Maradona. Ve?ina navija?ev Napolija si je ?elela, da bi Argentina in Maradona izgubila. Po neodlo?enem izidu 1: 1 je spet pri?lo do enajstmetrovk. Maradona je brcnil v svojo, Argentina pa je povi?ala na 4-3. V finalu, v katerem so italijanski navija?i poklicali Maradono, je Argentina po poznem zadetku Andressa Brehmeja izgubila proti Zahodni Nem?iji.

Svetovno prvenstvo leta 1994 [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1994 je bil 33-letni Maradona ponovno uvr??en v izbor za svetovni pokal. Na prvi tekmi proti Gr?iji je Maradona zadel gol, ?eprav je bil Gabriel Batistuta zmagovalec tekme s hat-trickom. Zmagala je tudi Nigerijo , proti Bolgariji pa je bil poraz z 2: 0. Kljub temu se je Argentina uvrstila na tretje mesto, skupaj z Nigerijo in Bolgarijo. Vse tri dr?ave so imele ?est to?k. Romunija je bila nasprotnica v osmini finala. Z Gheorghejem Hagijem kot zvezdnica je Romunija zmagala s 3: 2, tako da je Argentina izpadla. Poleg tega je bila Maradona ujet in suspendirana zaradi u?ivanja mamil . S tem se je kon?ala njegova mednarodna kariera, po sedemnajstih letih in 91 tekmah, v katerih je dosegel 34 golov.

Kariera trenerja argentinske nogometne reprezentance [ uredi | uredi kodo ]

Pod vodstvom Maradone se je Argentina uvrstila na svetovno prvenstvo proti Ju?ni Afriki (2010). Tam se je uvrstila v ?etrtfinale, a jo je premagala Nem?ija . Maradonin 'lastni' trenerski slog je povzro?il veliko publicitete, predvsem dejstvo, da je s svojimi igralci postal zelo fizi?en. Prvotno je bilo predvideno, da bo Maradona ostal v Braziliji kot dr?avni trener do svetovnega prvenstva leta 2014. Maradona je ?elel obdr?ati celotno osebje po svetovnem prvenstvu leta 2010, a se argentinska nogometna zveza ni strinjala. Potem ko je Maradona vztrajal pri svojih zahtevah, se je sindikat odlo?il, da mu ne bo podalj?al pogodbe. V odgovor je Maradona spregovoril o "izdaji".

Zasebno ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Maradona se je leta 1989 poro?il z Claudio Villafane, s katero je imel pet otrok, mednjimi tudi Diega Singara, znanega tudi pod nogometnim imenom Diego Maradona mlaj?i, nezakonski otrok. Maradona se je z ?eno Claudio lo?il leta 2004, vendar je z njo ohranil dobre odnose [11] .

Politi?ni nazori [ uredi | uredi kodo ]

Maradona skupaj z predsednico Cristino Fernandez de Kirchner in Evo Morales na pogrebu nekdanjega argentinskega predsednika Nestorja Kirchnerja, 28. oktobra 2010

Ko se je bli?al konec njegove nogometne kariere, se je Maradona vse bolj vklju?eval v izra?anje svojih politi?nih stali??. Tako je v devetdesetih letih podprl argentinskega predsednika Carlosa Menema. Pozneje je pokazal ve? simpatij do levega politi?nega spektra. ?ez ?as se je Maradona spoprijateljil s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom. Z njim se je tako dobro razumel, da si je Maradona tetoviral Castrovo figuro na svoji levi nogi in lik Che Guevare na svoji desni roki. Svojo politi?no podporo je podal tudi venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu. Maradona je bil tudi prijatelj bolivijske levi?arske predsednice Eve Morales. Avgusta 2007 je Maradona v televizijski oddaji povedal:"Sovra?im vse, kar prihaja iz Zdru?enih dr?av Amerike . Res mo?no sovra?im to." [12]

Sodne te?ave [ uredi | uredi kodo ]

Maradona je bil v ?ivljenju ve?krat vpleten v razli?ne te?ave s pravosodjem in pravnimi spori: zlasti z italijanskim davkarjem, ki ga je leta 2009 obto?il utaje davkov za 39 milijonov evrov, prek dru?be Equitalia zadr?al izvr?be tretjih oseb za zneske, ki so mu bili pripisani, potem ko je zahteval le 42.000 evrov in zasegel dve luksuzni uri in komplet uhanov.

Zdravje [ uredi | uredi kodo ]

Maradona leta 2018 na svetovnem nogometnem prvenstvu FIFA v Rusiji, kjer so ga zdravniki re?evali po kolapsu po zmagi Argentine nad Nigerijo.

Od zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja do leta 2004 je bil Maradona odvisen od kokaina . V svoji avtobiografiji, objavljeni leta 2000, je priznal, da ga je za?el zau?ivati leta 1982. Med bivanjem v Neaplju je njegovo zau?ivanje kokaina postala prava odvisnost, ki je za?ela motiti njegovo igranje nogometa.

V letih po upokojitvi se je Maradonino zdravje zaradi prese?kov s hrano , alkoholom in kokainom, postopoma poslab?alo zaradi ?esar je bil sprejet v ve? bolni?nic, kjer je opravil ve? kirur?kih posegov ter rehabilitacij in razstrupljanj. Zaradi pove?anje njegove telesne te?e, ki jo je utrpel v zgodnjih 2000-letih, je bil Maradona prisiljen opraviti dva ?elod?na obvoda, enega leta 2005 in drugega leta 2007 [13] .

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

2. novembra 2020 je bil Maradona sprejet v bolni?nico v La Plati, domnevno iz psihi?nih razlogov. Njegov predstavnik je dejal, da njegovo stanje ob prihodu v bolni?nico ni bilo resno. Naslednji dan je bil Maradona sprejet na nujni operaciji mo?ganov za zdravljenje subduralnega hematoma. Po uspe?no opravljeni operaciji so ga iz bolni?nice izpustili 12. novembra, zdravniki pa so ga ambulantno nadzorovali. 25. novembra 2020 je Diego Maradona do?ivel hud sr?ni infarkt in umrl na svojem domu v Dique Lujan v provinci Buenos Airesu v Argentini, star 60 let [14] .

Maradonina krsta - ogrnjena z argentinsko dr?avno zastavo in tremi dresi Maradone s ?tevilko 10 (Argentinos Juniors, Boca Juniors in Argentina) - je le?ala v dr?avni predsedni?ki pala?i Casa Rosada, mimo njegove krste pa so hodili njegovi obo?evalci in ?alovali. 26. novembra je pogreb Maradone, ki se ga je udele?ilo ve? deset tiso? ljudi, prekinila njegova dru?ina, ko so njegovo krsto preselili iz rotunde predsedni?ke pala?e, potem ko so navija?i prevzeli notranje dvori??e in se tudi spopadli s policijo .  Istega dne je bil organiziran zasebni pogreb in Maradona je bil pokopan v grobu ob svojih star?ih na pokopali??u Jardin de Bella Vista v Bella Visti v Buenos Airesu.

V popularni kulturi [ uredi | uredi kodo ]

Ameri?ki ?asopis Houston Chronicle je o Maradoni zapisal:

Da bi razumel mogo?no senco, ki jo Maradona me?e nad svojo nogometno noro domovino, je treba pri?arati atleti?nost Michaela Jordana, mo? Babe Ruth in ?love?ko zmotljivost Mikea Tysona.  Zdru?ite jih v enega samega ?loveka s sodovimi prsi s kosmatimi ?rnimi lasmi in dobili boste El Diega, idola milijonom, ki ga kli?ejo D10S, me?anico njegove igralne ?tevilke in ?pansko besedo za Boga.

Maradona (v sredini) skupaj z britansko rock glasbeno skupino Queen leta 1981.

V Argentini Maradona velja za ikono. ?e zdaj velja za enega najbolj?ih nogometa?ov v zgodovini in je eden najbolj priljubljenih na svetu. Leta 2005 je iz?el "Loving Maradona - film o brezpogojni ljubezni" , video poklon Javierja Vazqueza, ki zbira malo znane podobe, pri?evanja bli?njih Diega, obo?evalcev Maradone in ve? drugih obo?evalcev [15] . Na filmskem plakatu je prikazan argentinski izbor, sestavljen iz enajstih slik Maradone, z obrazi, ki ustrezajo razli?nim obdobjem njegovega ?ivljenja. V njegovo ?ast je leta 2007 iz?el film z naslovom Maradona - La Mano de Dios, ki ga je re?iral italijanski re?iser Dino Risi. Leta 2008 je iz?el ?e en biografski dokumentarec o nekdanjem igralcu: " Maradona by Kusturica ", ki ga je produciral srbski re?iser Emir Kusturica .

Francosko- ?panski pevec Manu Chao je ?e eden, ki se je ?e poklonil Maradoni, saj je zanj sestavil dve pesmi: "Santo Maradona" in "La Vida Tombola", slednja spada v glasbeno podlago filma Kusturice.

Statistika kariere [ uredi | uredi kodo ]

Maradona je za klub in dr?avo skupaj odigral 694 tekem in dosegel 354 golov s povpre?jem dose?enih golov 0,51.

v klubih

Z reprezentanco

  • 1977-94 Argentina (91 tekem, 34 golov)
  • 21 tekem v ?tirih FIFA svetovnih prvenstvih (1982, 1986, 1990, 1994)
  • Argentinski drugi najbolj?i strelec

Lokalna prvenstva

  • 1981 Argentinsko prvenstvo
  • 1987 Italijansko prvenstvo
  • 1987 Italijanski pokal
  • 1989 pokal UEFA
  • 1990 Italijansko prvenstvo

Mednarodni uspehi

Treniranje

  • 1994 Mandiyu de Corrientes.
  • 1995 Racing Club de Avellaneda.

?astni naslovi

  • 1979-81 Nogometa? leta, Argentinsko dru?tvo novinarjev.
  • 1979-81, 1986 Nogometa? leta, Argentinsko dru?tvo ?portnih novinarjev.
  • 1979, 1986, 1989, 1990, 1992 Ju?noameri?ki nogometa? leta (El Mundo, Caracas).
  • 1986 Najbolj?i nogometa? FIFA Svetovnega prvenstva.
  • 1986 Zlata ?oga za najbolj?ega nogometa?a v Evropi (France Football).
  • 1986-7 Najbolj?i nogometa? na svetu (Onze).
  • 1996 Zlata ?oga za nogometno kariero (France Football).
  • 1999 Najbolj?i gol na svetovnem prvenstvu ( 1986 (2-0) Argentina 3 - 2 Anglija ).
  • 1999 ?portnik stoletja, Argentinsko dru?tvo ?portnih novinarjev.
  • 2000 FIFA Najbolj?i nogometa? stoletja, ljudsko glasovanje.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. transfermarkt.com ? 2000.
  2. FBref
  3. Argentine Soccer Database
  4. https://autority.snk.sk/cgi-bin/koha/opac-authoritiesdetail.pl?marc=1&authid=200320
  5. https://www.clarin.com/zonales/conmocion-country-murio-maradona-recibimos-vecino-_0_JQopO_t9U.html
  6. ≫Snapshot: Maradona is toast of the town after signing for Napoli≪ . The Times . 20. februar 2012 . Pridobljeno 25. novembra 2020 .
  7. ≫Football: Maradona banned for 15 months: Fifa takes tough stance≪ .
  8. ≫¡Diego, bienvenido al Lobo!≪ . 6. september 2019.
  9. The greatest rags-to-riches stories ever James Dart, Paul Doyle and Jon Hill, 12 April 2006. Retrieved 18 August 2006.
  10. "Los primeros gritos de D10S" Arhivirano 8 October 2015 na Wayback Machine . on La Seleccion website
  11. ESPN Deportes ? "Llega en son de paz" . ESPN. Retrieved 19 May 2006
  12. "Maradona fancies a Copa" . Metro. Retrieved 21 May 1014
  13. ≫Maradona's gastric bypass inspires obese Colombians≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 9. novembra 2012 . Pridobljeno 19. marca 2021 .
  14. ≫Diego Maradona dies aged 60≪ .
  15. "¿Es el sucesor natural?" . ESPN Deportes. (Ed, 29 June 2014). Retrieved 3 July 2014

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]