한국   대만   중국   일본 
Deljiva bojna glava s konicami samostojnega usmerjanja - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Deljiva bojna glava s konicami samostojnega usmerjanja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Deljiva bojna glava s konicami samostojnega usmerjanja ( angle?ko Multiple Independently-targeted Re-entry Vehicle ) je vrsta bojne glave balisti?nih raket z ve? neodvisno usmerjenimi bojnimi konicami.

Ta zasnova se je najprej pojavila v ZDA kot odgovor na nara??anje zalog jedrskega oro?ja v Sovjetski zvezi . Na ta na?in je mo?no z enim balisti?nim izstrelkom zadeti ve? razli?nih tar? hkrati (ali usmeriti ve? jedrskih bojnih konic na eno tar?o), kar mo?no ote?i ali onemogo?i nasprotnikovo obrambo (Sovjetska zveza je namre? ?e v ?estdesetih letih imela delujo? sistem protibalisti?ne obrambe).

Poleg na?ina za preobremenitev protibalisti?ne obrambe je lahko uporaba ve? manj?ih jedrskih konic bolj u?inkovita, kot uporaba ene same jedrske konice z ve?jo mo?jo.

Na za?etku so Ameri?ani (kasneje tudi Sovjeti) na tak na?in ob?li sporazum SALT, ki je omejeval le ?tevilo balisti?nih izstrelkov, ne pa tudi ?tevila jedrskih konic. V devetdesetih letih je bila uporaba ve? jedrskih konic prepovedana s sporazumom START II . Danes se na?elo MIRV uporablja samo ?e pri podmorni?kih balisti?nih izstrelkih ( SLBM ).

Na?elo delovanja [ uredi | uredi kodo ]

Ve?stopenjski balisti?ni izstrelek dvigne na podorbitalno trajektorijo majhno dodatno raketno stopnjo z name??enimi jedrskimi konicami. V tej stopnji se nahaja tudi sistem vodenja balisti?nega izstrelka. Ta raketna stopnja ima manj?e hipergolne (tj. samov?igne) raketne motorje za potisk in manevriranje; njihov potisk pa je mo?no natan?no nastavljati. S pomo?jo teh motorjev se stopnja lahko prestavi na vi?jo ali ni?jo trajektorijo ter spremeni hitrost. S pomo?jo teh manevrov sistem dostavi jedrske konice na to?no dolo?eno balisti?no trajektorijo, ki jih pripelje na izbrano tar?o.
Pri tem sistemu je natan?nost zadetka tar?e zelo pomembna, saj je pri zelo natan?nih sistemih potrebna mo? bojne konice precej manj?a, torej jih balisti?ni izstrelek lahko nese ve?.

Skupaj z jedrskimi konicami se po navadi odvr?ejo tudi kovinski trakovi, metalizirani baloni , ali naprave za motenje radarjev , kar ote?i pravo?asno detekcijo in protibalisti?no obrambo. Ti protiukrepi naj bi bili za senzorje protibalisti?ne obrambe ?im bolj podobni pravim jedrskim konicam, kar ote?i lo?evanje med konicami in protiukrepi. Podrobni podatki so ?e danes ena skrbno varovanih skrivnosti, saj bi bilo v nasprotnem primeru za nasprotnike la?je razviti metode za zmanj?anje njihove u?inkovitosti.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]