De?

tipi?en zvok de?ja z grmenjem

Imate te?ave s predvajanjem te datoteke? Glejte stran za pomo? .

De? je oblika padavin v kapljevinskem stanju , ki nastajajo v oblakih . Kapljice nara??ajo zaradi koagulacije in, ko je njihov premer ve?ji od 0,5 mm, pri?no padati proti zemlji. Ves de? ne dose?e zemeljskega povr?ja , nekaj ga pri prostem padanju skozi suhi zrak tudi izhlapi . De? je glavni vir sladke vode za ve?ino podro?ij sveta, ki zagotavlja ustrezne pogoje za razli?ne tipe ekosistemov , kot tudi vode za hidroelektrarne in namakanje pridelka.

De? igra vidno vlogo v hidrolo?kem ciklu , v katerem vlaga iz oceanov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo in se prej ali slej vrne v ocean s tokovi in rekami , s ?imer se cikel ponovi.

Navadno ima de? pH rahlo pod 6, zaradi absorpcije ogljikovega dioksida iz ozra?ja, ki v kapljici disociira in tvori majhne koli?ine ogljikove kisline . V nekaterih pu??avskih obmo?jih lahko prah v zraku vsebuje dovolj kalcijevega karbonata , da ubla?i naravno kislost padavin: v takih podro?jih je de? lahko nevtralen ali celo bazi?en . De?ju z vrednostjo pH pod 5,6 pravimo kisli de? .

Zna?ilen vonj, ki v?asih spremlja de?, je posledica ozona (podoben vonju po gnilih jajcih).

Nastanek de?ja [ uredi | uredi kodo ]

?e je oblak zelo visoko in ?e je zrak pod njim dovolj suh, lahko de?ne kapljice pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko povr?ino. Temu pojavu pravimo virga . ?ele tedaj, ko je zrak toliko nasi?en z vodno paro vse do zemeljske povr?ine, da se izparevanje znatno zmanj?a, pri?ne padati de? na zemeljsko povr?ino.

De?ne kapljice, padajo?e iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko povr?ino le, ?e ti oblaki niso vi?e kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le-te razdelimo na trajni de? in na ob?asne plohe ali nevihte .

Pomembnost de?ja [ uredi | uredi kodo ]

De? je najbolj pogosta oblika padavin in prispeva k zmanj?evanju vodnega ciklusa , ki je za ?ivljenje na Zemlji odlo?ilen dejavnik. Dolgoro?no de? napaja potoke in reke z vseh gora. De? ?isti prah , cvetni prah in druge delce v zraku . De? vsebuje raztopljene kisik , du?ik , ogljikov dioksid , ?veplovo kislino in du?ikovo kislino . De? lahko raztaplja minerale iz kamnin in zemlje, ki slu?ijo kot hranilo za rastline in druge oblike ?ivljenja.

Prekomerni de? lahko s?asoma pripelje do spremembe lokalne klime (mikroklime) ter posledi?no do spremembe ?ivalskih in rastlinskih vrst. Preoblikuje povr?je, in sicer s spiranjem, obse?nimi erozijami ali zasi?enjem tal. Kratkoro?no pretirano de?evje lahko privede do lokalnih hudournikov in poplav . Na hribovitih pobo?jih lahko povzro?i plazove .

Pomanjkanje de?ja povzro?i dolgotrajne su?e in s tem spremembe lokalnega podnebja, ki lahko povzro?ijo tudi spremembe v ?ivalskih in rastlinskih vrst. Ta proces spodbuja ?irjenje pu??av .

De?ne kaplje [ uredi | uredi kodo ]

Najve?je vodne kapljice obi?ajno ne morejo biti te?je od 0,2 grama, kar ustreza premeru 7 mm. Najve?je de?ne kaplje na Zemlji so bile leta 2004 zabele?ene nad Brazilijo in Marshallovimi otoki - nekatere izmed njih so bile velike do 10 mm, kar je blizu teoreti?ne meje velikosti v laboratorijskih pogojih. Izjemno velikost si razlagamo s kondenzacijo trdnih delcev v zraku zaradi dima ali z zlivanjem kapelj v malih obmo?jih s posebej veliko koli?ino teko?e vode. ^[1]

Ve?je kapljice se med padanjem razbijejo v drobnej?e. Najve?ja hitrost padanja vodnih kapljic s premerom okrog 5 mm zna?a 8 m na sekundo. Kadar so kapljice ve?je, se pri padanju splo??ijo in tedaj se pove?a zra?ni upor . Zaradi tega se lahko ve?je vodne kapljice obdr?ijo v lebde?em stanju v zraku. Majhne de?ne kaplje, ki se imenujejo obla?ne kapljice, imajo skoraj obliko krogle , zelo velike kaplje pa dobijo obliko padala . V povpre?ju imajo de?ne kaplje premer od 1 do 2 mm.

Padajo?e de?ne kaplje so pogosto upodobljene, kot da bi imele obliko solze, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napa?no - tak?no obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka.

Zvok de?nih kapelj je posledica mehur?kov zraka, ki nihajo pod vodo. Pri padcu kaplje ob tla je zvok odvisen od povr?ine.

Merjenje koli?ine de?ja [ uredi | uredi kodo ]

Koli?ino de?ja merimo z de?emerom ( ombrometrom ) in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Merimo jo lahko na ?etrtinko mm natan?no . V?asih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m² = 1 mm). Koli?ine padavin se aktivno ocenjujejo z radarjem in pasivno z vremenskimi sateliti. Globalno povpre?na letna koli?ina padavin je 990 mm (39 palcev).

Vrsta de?ja [ uredi | uredi kodo ]

Glede na vremenske in geografske razmere, obstajajo razli?ne oblike de?ja. Vrste de?ja lahko razvrstimo glede na trajanje ali jakost.

Nevihta : je lahko ?ibka ali mo?na, njene padavine in de?ne kapljice so intenzivne. Vklju?uje mo?nost vetra in to?e.

Mo?an de?: je tako opredeljen s svojo intenzivnostjo in trajanjem. Mo?an de? pride v tropskih, subtropskih in zmernih zemljepisnih ?irinah. Traja lahko nekaj minut ali ur.

Tornado : je zelo mo?an, mo?nej?i kot monsun . Spremljajo ga mo?an veter, velike kapljice, dovolj te?ko de?evje za poplave in hude posledice. De?ne kaplje se lahko spremenijo v izjemno debelo to?o . Vodne trombe so vrtinci vetra, kot nekak?ne "o?i" viharja.

De?: je ?ibak, zmeren, ki ne dosega intenzivnosti nevihte.

Monsun: zelo mo?ne padavine , ve? de?ja. Pojavlja se v dolo?enem obdobju, vendar le na podro?jih ekvatorialnega podnebja ,skoraj vedno v poletnih mesecih.

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Upodobitev Tlaloca , vrhovnega bo?anstva de?ja v Azte?ki mitologiji

Kulturni odnos do de?ja se po svetu razlikuje. Na Zahodu ima de? tradicionalno ?alostno in negativno konotacijo, za razliko od svetlega in veselega sonca . V su?nih predelih, kot je Indija , de? pri?akajo evfori?no . V slovanski mitologiji je bil bog de?ja Perun .

V mnogih kulturah so ljudje razvili ?tevilna sredstva za za??ito pred de?jem, kot sta de?nik in de?ni pla?? , ter naprave za preusmeritev padlega de?ja, kot sta odtok in reguliran hudournik . De?evnico lahko zbiramo za pitje ali uporabimo kot vodo za izplakovanje ali namakanje. Mnogi ljudje, ?e posebej v tropskem podnebju, kjer de? navadno pada v nevihtah z udarci strele , v de?evnih dneh raje ostajajo v stavbah.

Mnogim ljudem se zdi vonj de?ja posebej prijeten in poseben. Vir tega vonja je di?e?e olje, ki ga tvorijo rastline in ga v su?nem obdobju vsrkavajo skale in zemlja. To olje, imenovano petrichor , se med de?evjem spro??a v ozra?je, kar da zna?ilen vonj.

V zadnjih desetletjih je pri?lo do pojava, ki povzro?a de? pogosteje takrat, ko je son?nega sevanja manj, torej pono?i.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

↑ Hobbs, Peter V.; Rangno, Arthur L. (2004). ≫Super-large raindrops≪. Geophysical Research Letters . Zv. 31, ?t. 13. doi : 10.1029/2004GL020167 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: De?

Poglejte si besedo de? ali De? v Wikislovarju, prostem slovarju.

What are clouds, and why does it rain?
BBC article on the weekend rain effect
BBC article on rain-making
Do we have enough fresh water? Johan Rockstrom says we do, if we use it correctly. Arhivirano 2008-10-05 na Wayback Machine . Earth & Sky interview, discusses capturing rainfall and reducing runoff, partly through conservation tillage.

[1] Hobbs, Peter V.; Rangno, Arthur L. (2004). ≫Super-large raindrops≪. Geophysical Research Letters . Zv. 31, ?t. 13. doi : 10.1029/2004GL020167 .

[1]