Danevirke
Schleswig-Holstein
Danevirke: gradbene faze
Danevirke
Koordinati	54°28′N 9°27′E  /  54.467°N 9.450°E  / 54.467; 9.450
Vrsta	Obzidje, jarki, okopi
Vi?ina	3,6?6,0 m
Informacije o nahajali??u
Pod nadzorom	Danci (germansko pleme)
Odprto za javnost	da
Stanje	Ru?evine
Zgodovina nahajali??a
Zgrajeno	pred letom 500 Ve? kasnej?ih raz?iritev
Zgradil	Neznan pobudnik Raz?irili kralj Gudfred, Harald Modrozobi, Knut IV., Valdemar I. in drugi
V uporabi	974, [1] 1848, 1864.
Gradbeni materiali	zemlja, les, kamen, opeka
Unescova svetovna dedi??ina
Del	Archaeological Border Complex of Hedeby and the Danevirke Arheolo?ki mejni kompleks Hedeby in Danevirke
Kriterij	Kulturni: (iii), (iv)
Referenca	1553
Vpis	2018 (42. zasedanje )
[ uredi v Wikipodatkih ]

Danevirke (sodobno dansko ?rkovanje Dannevirke ; v stari norve??ini Danavirki , v nem??ini Danewerk , dobesedno pomeni ≫zemeljsko delo Dancev≪ ^[2] ) je sistem danskih utrdb v Schleswig-Holsteinu v Nem?iji . To zgodovinsko pomembno linearno obrambno zemeljsko gradnjo na vratu Kimbrijskega polotoka so zgradili Danci v skandinavski ?elezni dobi okoli leta 650 na?ega ?tetja. Kasneje so jo ve?krat raz?irili med vikin?ko dobo in visokim srednjim vekom na Danskem. Danevirke so nazadnje uporabili v voja?ke namene leta 1864 med drugo schleswi?ko vojno.

Danevirke sestavljajo ?tevilni zidovi, jarki in Schleijeva pregrada. Obzidje se razteza na 30 km, od nekdanjega vikin?kega trgovskega sredi??a Hedeby blizu Schleswiga na obali Baltskega morja na vzhodu do obse?nih mo?virij na zahodu polotoka. Eden od zidov (imenovan Østervolden) med zalivoma Schlei in Eckernforde je branil polotok Schwansen.

Po pisnih virih je delo na Danevirke za?el danski kralj Gudfred leta 808. V strahu pred vdorom Frankov , ki so v preteklih 100 letih osvojili pogansko Frizijo in Staro Sa?ko v letih 772 do 804, je Godfred za?el delati na ogromni strukturi za obrambo svojega kraljestva, ki lo?uje polotok Jutland od severnega obsega Frankovskega cesarstva . Vendar pa so bili Danci med nordijsko ?elezno dobo tudi v sporu s Sasi ju?no od Hedebyja in nedavna arheolo?ka izkopavanja so pokazala, da se je Danevirke za?el veliko prej kot pod vladavino kralja Gudfreda, vsaj ?e leta 500 na?ega ?tetja in verjetno precej prej. ^[3] Zaradi svojega zgodovinskega pomena in pri?evanja o obrambi trgovskih poti v vikin?ki dobi sta bila Danevirke in bli?nje vikin?ko mesto Hedeby leta 2018 vpisana na Unescov seznam svetovne dedi??ine. ^[4]

Simbolika [ uredi | uredi kodo ]

Legenda pravi, da je kraljica Thyra ukazala zgraditi Danevirke. Bila je ?ena prvega zgodovinsko priznanega kralja Danske, Gorma Starej?ega (vladal okoli 936 ? okoli 958).

Z nastankom nacionalnih dr?av v Evropi v 19. stoletju je Danevirke postal mo?an simbol Danske in ideje o edinstvenem danskem ljudstvu in danski kulturi. Skozi 19. stoletje sta se Danska in Nem?ija politi?no in voja?ko borili za posest ozemlja, ki je bilo Dancem znano kot Sønderjylland ali Slesvig , Nemci pa Schleswig . Vodili sta se dve vojni, prva schleswi?ka vojna (1848?1851) in druga schleswi?ka vojna (1864), ki sta se na koncu kon?ali z danskim porazom in poznej?o nem?ko priklju?itvijo. V tem sovra?nem kontekstu je imel Danevirke pomembno vlogo, sprva kot miselna kulturna ovira proti Nem?iji, kmalu pa tudi kot konkretna voja?ka utrdba, ko so jo leta 1850 in ponovno leta 1861 utrdili s topovskimi postavitvami in okopi.

V zgodnjih letih 19. stoletja je bil Dannevirke sprejet kot naslov ve? danskih nacionalisti?nih revij, ki so se posebej ukvarjale z vpra?anjem danske avtonomije nasproti Nem?iji, najbolj opazno med njimi pa je izdal N. F. S. Grundtvig v letih 1816?19. V prej?njih ?asih je Danevirke res dolo?al kulturno in jezikovno mejo med danskimi in nem?kimi fevdi, vendar so se kulturne in jezikovne meje postopoma premaknile proti severu in do 19. stoletja je bilo ozemlje vse do Flensburga prete?no nem?ko govore?e, vendar je ostalo del Danske.

Arheolo?ki zapis [ uredi | uredi kodo ]

Arheolo?ka izkopavanja v letih 1969?1975 so s pomo?jo dendrokronologije ugotovila, da je bila glavna struktura Danevirke zgrajena v treh fazah med letoma 737 in 968 na?ega ?tetja. Je torej sodobnik Offa's Dyke na meji med Walesom in Anglijo , ?e ena velika obrambna zgradba poznega 8. stoletja.

Novej?e raziskave ka?ejo, da Danevirke ni bil zgrajen samo in niti ne predvsem v voja?ke namene. Arheolog Henning Hellmuth Andersen je ugotovil, da je v zgodnji fazi glavni 'zid' sestavljal jarek med dvema nizkima nasipoma. Zgodovinar je trdil, da je Kograben (dansko Kovirke ) ju?no od glavnega obzidja sestavljen iz nasipa, ki ga spremlja jarek na njegovi severni strani, kar bi bilo kontraproduktivno za dansko utrdbo. Namesto tega bi bila glavna konstrukcija v najzgodnej?i fazi in Kograben ladijski prekop. Obstoj bli?njice za ladijski promet med Baltikom in Severnim morjem preko reke Schlei na vzhodu ter rek Treene in Eider na zahodu je bil ?e dolgo priznan, vendar so zgodovinarji pred tem verjeli, da so ?olne premikali med rekama Schlei in Treene na valjih.

Novo datiranje z ogljikom-14 leta 2013 je pokazalo, da se je druga stopnja za?ela okoli leta 500 na?ega ?tetja, najstarej?e utrdbe pa so ?e starej?e od tega. ^[5] Prej?nje datiranje z ogljikom-14 je datiralo nekatere zgodnje gradnje v drugo polovico 7. stoletja, dendrokronologija pa tudi nakazuje, da so se pregledane gradnje za?ele kmalu po letu 737, pribli?no 70 let pred vladavino kralja Gudfreda. ^{[6] [7]}

Velikost [ uredi | uredi kodo ]

Danevirke je skupaj dolg pribli?no 30 kilometrov, vi?ina pa se giblje med 3,6 in 6 metrov. V srednjem veku je bila zgradba okrepljena s palisadami in zidanimi zidovi, danski kralji pa so ga uporabljali kot zbirno to?ko za danske voja?ke pohode, vklju?no z nizom kri?arskih napadov na Slovane ju?nega Baltika. Predvsem kralj Valdemar Veliki v 12. stoletju je dele Danevirke utrdil z ope?nim zidom, kar je omogo?ilo nadaljnjo voja?ko uporabo tega strate?ko pomembnega objekta. Oja?ani deli konstrukcije so zato v dan??ini znani kot Valdemarsmuren ( dob. Valdemarjev zid). ^[8]

Faze pri gradnji Danevirke [ uredi | uredi kodo ]

• Danevirke 1 ? Hovedvolden (glavni obrambni zid), Nordvolden (severni obrambni zid), Østervolden (zhodni obrambni zid)

Prvi Danevirke je bil zgrajen v petih fazah, z za?etkom okoli leta 650, glede na datiranje z ogljikom-14. Prve tri stopnje so bile preprost okop iz zemlje, ?etrta stopnja pa je bilo palisadna ograja s te?kim lesenim sprednjim delom, zgrajena leta 737. V zadnjih fazah je bila lesena palisada oja?ana s te?kim kamnitim zidom okoli lesa. Delo naj bi za?el Angantyr, nadaljeval Siegfried, kon?al pa Guðfrið po analih leta 808.

• • Hovedvolden: od Rejde A (zdaj imenovanega Rheider Au) do majhnega jezera, imenovanega Dannevirke Sø. Bil je glavni segment Danevirke. Pribli?no 2 m visok in 12 m ?irok.
  • Nordvolden: S severovzhodne strani Dannevirke Sø in naprej proti severu pribli?no 7 km.
  • Østervolden: dolg pribli?no 3,3 km in ??iti Schwansen.
  • 900 m dolga potopljena konstrukcija v Slienu.
• Danevirke 2 ? Kovirke (kravje delo)/Kograben (kravji rov ali revirski rov)

Zgradil ga je bodisi Guðfrið bodisi Harald Modrozobi (?e je delo, omenjeno kot novo izdelano v frankovskih kraljevih analih leta 808, potem ga Harald ni zgradil), se je raztezalo od Rheide A pribli?no 7 km do ju?nega podalj?ka zaliva Schlei ki je zdaj jezero, imenovano Selker Noor. Njena palisada je bila visoka pribli?no 3 m in je bila nekoliko trdnej?a od tiste na prvem obzidju. Nasip zemlje za palisado je bil visok okoli 2 m in ?irok 7 m. Imel je jarek v obliki ?rke V, ?irok 4 m in globok 3 m.
Obdobje gradnje tega obzidja bi bilo med letoma 770 in 970.

• Danevirke 3 ? Hovedvolden/Hauptwall/glavno obzidje, Krumvolden/Krummwall/ukrivljeno obzidje, Buevolden/Bogenwall/prem?no obzidje), Dobbeltvolden/Doppelwall/dvojno obzidje, Forbindelsesvolden (povezujo?e obzidje)/Margarethenwall (Margretino obzidje)

Hovedvolden so raz?irili, tako da je bil zdaj visok pribli?no 5 m in ?irok okoli 20 m. Krumvolden je bil zgrajen skozi Rheide A in se je prekrival s Hovedvoldenom. Forbindelsesvolden je zapolnil vrzel med Halvkredsvoldenom ("polkro?no obzidje", breg, ki je ??itil Hedeby) in Hovedvoldenom blizu Dannevirke Sø. Buevolden in Dobbeltvolden sta varovala pomembno cestno kri?i??e. Ta zid je povezan z ve?ino gradbenih deli, pripisanimi Haraldu Modrozobemu. Danmarks Riges Krønike Arilda Hvitfeldta dodaja nekaj podrobnosti k raz?iritvi Danevirke v tem ?asovnem obdobju. ≫Nato so poklicali (kraljico) Thyro (?eno Gorma Starej?ega) Dance iz vseh regij kraljestva, da se sre?ajo na meji in pod njenim nadzorom so zgradili zid iz zemlje in lesa od Sliena ?ez barje do Trene. Skanijci so prejeli zahodno odsek od Karlegata do Treneja. Zelandci in prebivalci Funena so prejeli odsek vzhodno od Sliena (zaliv Schlei) do Karlegata. Jutlandci so oskrbovali celotno vojsko.≪ To bi pomenilo, da je raz?iritev Thyre nekje pred letom 940. Forbindelsesvolden so leta 974 napadli Sasi iz otonske dinastije.

• Danevirke 4 ? Hovedvolden/Hauptwall/glavno obzidje.

Okrepitev na glavnem zidu je bila kon?ana leta 954, nova zgradba Forbindelsevolda pa od leta 964 do 968. Harald Modrozobi naj bi bil glavni konstruktor.

• Danevirke 5 ? Forbindelsesvolden, Krumvolden in Hovedvolden

Pod Knutom IV. Danskim (1080?86) je bila Danska v vojni z nem?kim cesarstvom. Danevirke so utrdili v za?etku 12. stoletja: poglobili so jarke in povi?ali obzidje. Na delu Hovedvolden je bil zgrajen granitni palisadni zid.

• Danevirke 6 ? Hovedvolden in Thyraborg

Valdemar I. je utrdil preostanek Hovedvoldena z znamenitim Valdemarjevim zidom , 7 m visokim zidom iz kamnov v malti na podlagi iz granitnih balvanov, podprt z oporniki in pokrit s plo??icami. To je bila velika okrepitev in je nedvomno odvrnila mnoge, ki so posku?ali poslati vojsko proti severu skozi Jutlandijo. To je bila zadnja prava oja?itev obzidja. Kasneje je bil zgrajen grad Thyraborg.

Danevirke je za?el izgubljati svoj namen v 14. stoletju, tako zaradi stro?kov posadke kot zaradi razvoja baliste , tribokov in podobnih oblegovalnih naprav.

• 
  Glavni zid (Hovedvolden/Hauptwall)
• 
  Vzhodni zid (Østervolden/Osterwall) v bli?ini Kochendorf
• 
  Danevirke danes

Prva in druga schleswi?ka vojna [ uredi | uredi kodo ]

Prva schleswi?ka vojna [ uredi | uredi kodo ]

Prva schleswi?ka vojna se je za?ela 31. marca 1848, vendar se je Prusija vanjo vklju?ila ?ele v pomorskem incidentu 19. aprila. Zato je 23. aprila general Friedrich von Wrangel krenil s svojimi 12.000 pruskimi vojaki na ?ibak danski odpor pri utrdbi Danevirke in po kratkem spopadu pri mestu Dannewerk pognal dansko vojsko v umik in zavzel mesto Schleswig. ^[9] Premirje, podpisano 2. avgusta 1848, je povzro?ilo, da so Prusi evakuirali Schleswig-Holstein, vendar ni kon?alo vojne. Nadaljnji spopadi v naslednjih dveh letih so bili spopadi v okolici Danevirke, vendar ne neposredno vpleteni. Kon?ni mir je bil podpisan 8. maja 1852.

Druga schleswi?ka vojna [ uredi | uredi kodo ]

Zadnja voja?ka uporaba Danevirke je bila med drugo schleswi?ko vojno leta 1864. Zlasti zaradi zgoraj omenjene ?ustvene nacionalisti?ne simbolike sta javno mnenje na Danskem in danska vojska pri?akovala, da bo prihajajo?a bitka potekala ob Danevirku. Po stoletjih zapu??enosti in propadanja so bile leta 1850 in 1861 utrdbe Danevirke delno obnovljene, okrepljene in opremljene s topni?kimi napravami. V drugi vojni za Schleswig je pri?lo do nekaj zgodnjih spopadov ju?no od Danevirke, vendar do bitke ni pri?lo ko je danski vrhovni poveljnik, general de Meza, umaknil vse vojake v jarke pri Dybbølu, zaradi nepri?akovane gro?nje, da bodo obkro?eni, saj so Schlei in mokri??a med Danevirkejem in Husumom v hudi zimi trdno zmrznila in ga je bilo mogo?e zlahka pre?kati, ozemlje neposredno ju?no od Danevirke pa je osvojila napredujo?a nem?ka vojska. Ta umik je bil za avstrijsko-prusko vojsko presene?enje in skoraj celotni danski vojski je uspelo dokon?ati evakuacijo. Posledica pa je bila opustitev pomembnih kosov te?kega topni?tva in ostaja predmet zgodovinske razprave, zakaj ?eleznica do Flensburga ni bila nikoli pravilno uporabljena za evakuacijo. Novica o umiku je bila velik ?ok za dansko javno mnenje, ki je menilo, da je Danevirke nepremagljiv in general de Meza je bil nemudoma razre?en poveljstva. Danevirke je od takrat ostal v nem?ki posesti. ^{[10] [11]}

V drugi svetovni vojni [ uredi | uredi kodo ]

Po zavezni?ki invaziji na Normandijo med drugo svetovno vojno se je Wehrmacht bal, da bi lahko pri?lo do druge zavezni?ke invazije preko Danske, in je razmi?ljal o preoblikovanju zemeljskega okopa v protitankovski jarek, da bi prepre?il to gro?njo. ?e bi bil predlog uresni?en, bi uni?il strukturo.

Ko je izvedel za na?rte, je danski arheolog Søren Telling ? zavedajo? se, da so vse arheolo?ke preiskave v kon?ni pristojnosti poveljnika SS Heinricha Himmlerja ? takoj poklical vodjo arheolo?kega oddelka SS, Amt fur Ahnenerbe ("Urad za dedi??ino prednikov"), in Himmler sam. Telling je mo?no nasprotoval uni?enju pomembnega ostanka arijske civilizacije in Himmler ga je pooblastil, da ustavi gradnjo protitankovskega jarka. Povedal je Tellingu, da bo pisno naro?ilo odposlano, vendar bo trajalo nekaj dni, da prispe. Telling se je nato odpeljal na gradbi??e in ukazal poveljujo?im ?astnikom Wehrmachta, naj nemudoma ustavijo proces gradnje. Ko je lokalni poveljnik Wehrmachta zavrnil, mu je Telling zagrozil z povra?ilnimi ukrepi SS. Gradnja je bila odpovedana in Himmlerjev pisni ukaz je prispel dva dni pozneje, kar je nasprotovalo prvotnim navodilom Wehrmachta. ^[12] Telling se je kasneje naselil v bli?ini mesta in se imel za njegovega skrbnika do svoje smrti leta 1968.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Danevirke .

• Archaeological Border complex of Hedeby and the Danevirke : UNESCO Officiel Website
• Slesvig Wars in English and Danish
• Klaus Goldmann on early medieval canals and water management (in German)
• Museum at the Danewerk

Deli tega ?lanka temeljijo na ?lankih Dannevirke in Søren Telling na danski Wikipediji, dostop 23. julija 2006.