Ta ?lanek obravnava sodoben geografski pojem Dalmacije. Za nekdanjo rimsko provinco glej Dalmacija (rimska provinca) .

Dalmacija hrva?ko Dalmacija italijansko Dalmazia
Zgodovinsko-kulturna regija
Zastava Grb
43°48′45.94″N 16°13′7.54″E  /  43.8127611°N 16.2187611°E  / 43.8127611; 16.2187611
Dr?ave	Hrva?ka   Bosna in Hercegovina ( Neum )   ?rna gora ( Kotor )
Najve?je mesto	Split
Demonim	Dalmatinec, Dalmatinka

Dalmacija ( hrva?ko Dalmacija , latinsko Dalmatia , italijansko Dalmazia ) je regija vzhodne obale Jadranskega morja , ki ve?ji del le?i na ozemlju Hrva?ke .

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Dalmacijo sestavljajo obala , pokrajina v notranjosti in otoki . Sega od sredine otoka Pag in reke Zrmanje na severozahodu do rta O?tra pri vhodu v Boko Kotarsko na jugozahodu. Od notranjosti lo?ijo Dalmacijo visoke kra?ke planote . Obala spada med najbolj ?lenovite v Evropi , ob njej pa je veliko otokov. Obala in otoki so razdeljeni na Severno , Osrednjo in Ju?no Dalmacijo .

Dalmacija je trenutno razdeljena na ?tiri ?upanije, katerih glavna mesta so Zadar , ?ibenik , Split in Dubrovnik . Druga ve?ja mesta so: Biograd na Moru , Ka?tela , Sinj , Solin , Omi? , Knin , Metkovi? , Makarska , Trogir , Plo?e , Trilj in Imotski .

Ve?ji dalmatinski otoki so: Dugi otok , Ugljan , Pa?man , Bra? , Hvar , Kor?ula , Vis , Lastovo in Mljet . Ve?je gore so: Dinara , Mosor , Svilaja , Biokovo , Mose? in Kozjak . Zaradi morskih tokov in vetrov je morska voda tu bolj ?ista in topla kot na italijanski obali Jadranskega morja.

Dana?nja Dalmacija se razprostira na povr?ini 11960 km² , kar predstavlja 21 % povr?ine Hrva?ke. Na tem prostoru ?ivi 855.000 prebivalcev (popis 2001), kar je 20 % vsega hrva?kega prebivalstva. Povpre?na poseljenost pa je 71,5 preb/km².

Narodni parki [ uredi | uredi kodo ]

• Narodni park Paklenica
• Narodni park Krka
• Kornati
• Narodni park Mljet

Vode [ uredi | uredi kodo ]

Teko?e vode

Prevladujo?a Kra?ka tla omogo?ajo bogato kro?enje vode, obenem pa so podlaga temu, da ni veliko povr?inskih vod. Od ve?jih rek so tu Cetina (dol?ina reke 105 km), Krka (75 km), Neretva (218 km od tega na Hrva?kem 20 km) in Zrmanja (68 km).

Naravna jezera

V Dalmaciji le?ita dva od treh najve?jih naravnih hrva?kih jezer:

• Vransko jezero pri Pako?tanih, ki ima povr?ino 20 km² in
• Prokljansko jezero v dolini reke Krke s povr?ino 11,5 km² in ve? manj?ih jezer
• Modro jezero pri Imotskem
• Rde?e jezero pri Imotskem
• Ba?inska jezera pri Plo?ah

Umetna jezera

Poleg tega pa je v Dalmaciji tudi nekaj umetnih jezer, ki so obenem akumulacijska jezera velikim hidroelektrarnam :

• Peru?ko jezero , na reki Cetini, ki ima povr?ino 13 km² in je najve?ja akumulacijsko jezero na Hrva?kem - za HE Split s skupno mo?jo 472 MW

Ime pokrajine [ uredi | uredi kodo ]

Dalmacija (lat. Dalmatia) je bila sprva rimska provinca . Ime je dobila po plemenu Dalmatov , ki so ?iveli v zaledju Solina ( Solonae , Salona ), glavnega kraja in sredi??a province.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Dalmacija je zgodovinska pokrajina v sestavi Hrva?ke, ki je bila poseljena ?e v neolitski dobi . Od bakreno - bronaste dobe so ?iveli v njej Iliri in po ilirskih Dalmatih so ji Rimljani dali sedanje ime. Od kulturnih narodov so prodrli vanjo najprej Grki ter v 5. in 4. stoletju pr. n. ?t. ustanovili v njej trgovske naselbine Vis, Hvar, Trogir, Solin, Kor?ulo in druge, v 3. stoletju pr. n. ?t. pa se jim je pridru?ilo nekaj keltskih plemen. V njenem ju?nem delu je takrat ?e obstajala dr?ava ilirskega plemena Ardiejcev . Rimljani so jih v dveh vojnah od leta 229 do 219 pr. n. ?t. premagali in za?eli osvajati Dalmacijo. Dalmatinski Iliri so se Rimljanom ve?krat uprli, vendar so bili vsakokrat premagani in za ?asa cesarja Oktavijana Avgusta dokon?no podjarmljeni in postopno poromanjeni.

Sprva je rimska provinca Ilirik obsegala ozek obmorski pas od reke Timav v Tr?a?kem zalivu do Lezha v Albaniji . Vojni pohodi Oktavijana 35 - 33 pr. n. ?t. in njegovega pastorka Tiberija po letu 15 pr. n. ?t. so ozemle raz?irili vse do Donave , in nastal je t. i. veliki Ilirik . Pred letom 12 pr. n. ?t. se je zahodna meja Ilirika umaknila od reke Timav na Ra?o in na Hru?ico . Zaradi upora dalmatinskih in panonskih plemen 6 - 9 n. ?t. je bil Ilirik razdeljen v podonavsko provinco Panonijo in v ju?nej?i, o?ji Ilirik ; ta je kmalu dobil uradni naziv Dalmacija . Zgodovinarji predvidevajo, da je Dalmacija s skrajnim severozahodnim koncem morda segala na obmo?ju Ilirske Bistrice in Lo?a tudi na ozemlje dana?nje Slovenije .

Po preureditvi provinc v ?asu cesarja Dioklecijana je bila Dalmacija razdeljena v ve?ji zahodni del, ki je obdr?al ime, in manj?i vzhodni del z imenom Praevalitana . Po konecu antike so se oblikovale nove , ne docela jasne pokrajine, med njimi tudi Liburnija zahodno od Zadra in Liburnija Tarsaticensis , ki se je pribli?ala tudi slovenskemu ozemlju.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Desidiati

Ta ?lanek o geografiji Hrva?ke je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u