Bremenski Roland

Kip Rolanda na Marktplatzu
Unescova svetovna dedi??ina
Del	Town Hall and Roland on the Marketplace of Bremen
Lega	Nem?ija
Koordinati	Koordinati: Manjka latituda
Kriterij	kulturni: iii, iv, vi
Referenca	1087
Vpis	2004 (28. zasedanje )
Lega: Bremenski Roland

Bremenski Roland je kip Rolanda, postavljen leta 1404. Stoji na trgu Marktplatz v Bremnu v Nem?iji , ki gleda k stolnici. Prikazuje Rolanda, paladin -bojevnik prvega svetega rimskega cesarja Karla Velikega in junak bitke pri prelazu Roncevaux (?pansko Puerto de Ibaneta ; baskovsko Ibanetako Mendatea ; francosko Col de Roncevaux ). Roland je prikazan kot za??itnik mesta: njegov legendarni me? (znan v legendi kot Durendal ) je brez no?nice, njegov ??it pa je ozna?en z dvoglavim cesarskim orlom.

Stoje?a figura je visoka 5,47 m in stoji na 60 cm podstavku. Podporni steber je kronan z baldahinom in sega do vi?ine 10,21 m. Kip je bil izdelan v apnencu iz Elma, in so ga mestni o?etje naro?ili, da bi zamenjal lesenega, ki ga je leta 1366 za?gal knezonad?kof Albert II. Braunschweig-Wolfenbuttel. Stoji nasproti stolnice kot zastopnik mestnih pravic, ki nasprotujejo teritorialnim zahtevam nad?kofa.

Kipi Rolanda se pojavljajo v ?tevilnih mestih nekdanjega svetega rimskega cesarstva , kot simboli mestnih svobo??in ( Stadtrechte ). Rolandov kip v Bremnu je najstarej?i preostali primer. Iz Bremena se je simbol dr?avljanskih svobo??in in svobode raz?iril v druga mesta in je postal simbol nove Evrope. Od leta 1973 je za??iten z aktom o za??iti spomenikov. ^[1] Julija 2004 je bil skupaj z mestno hi?o uvr??en na seznam Unescove svetovne dedi??ine. ^[2]

Legenda [ uredi | uredi kodo ]

Po legendi bo Bremen ostal svoboden in neodvisen, dokler Roland bdi nad mestom. Iz tega razloga se domneva, da se v podzemnih oboki mestne hi?e skriva drugi kip Rolanda, ki ga je mogo?e hitro namestiti kot nadomestek, ?e bi prvi padel.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Predhodnik Bremenskega Rolanda je bil izdelan iz lesa in ga je 28.?29. maja 1366 za?gai v bojih nad?kof Albert II. Nosil je - kot nov - cesarski grb in je bil, tako kot drugi najstarej?i kipi Rolanda, verjetno postavljeni med letoma 1340 ali 1350. Leta 1404, ?e pred gradnjo mestne hi?e, je imel svet Bremna nov kamnit kip Roland. Izdelala sta ga kamnoseka Claws Zeelleyher in Jacob Olde.

Figura je bila izdelana iz elmskega apnenca, steber iz pe??enjaka iz Obernkirchna in je bil prvotno obarvan. V 18. stoletju je bil pobarvan s sivo, pozneje pa so ga o?istili da se vidi kamen. Okoli leta 1811 je bil Roland za?asno v nevarnosti, da bi ga poru?ili, zaradi predvidene gradnje pokrite tr?nice, ki pa se ni izvajala do konca francoske vladavine.

Roland je bil ve?krat obnovljen. Leta 1939 mu je grozil propad in je bil obnovljen na novih betonskih temeljih, nekaj blokov je bilo obnovljenih. 29. septembra 1939 je kot ukrep zra?ne obrambe dobil leseno oblogo, napolnjeno s peskom in malo kasneje ?e obzidan. Izgubljena mre?a je bila obnovljena med temeljito obnovo leta 1983/84. Glavo je nadomestila resni?na kopija, izvirnik pa je od takrat v muzeju Focke. Po stari bremenski tradiciji so te stro?ke prevzeli sponzorji. Med zadnjo prenovo leta 1989 je bila v kipu odkrita kaseta z nacisti?no propagando, ki je bila tam odlo?ena leta 1938.

Manj?i Roland [ uredi | uredi kodo ]

Manj?i Roland v Neustadtu je 1. Neustadter Burgerkompanie postavila leta 1737, kot rezultat dr?avljanov Neustadterja z zelo omejenimi dr?avljanskimi pravicami od leta 1642. Temelji na ve?jem Rolandu iz leta 1404. [3]

Napis se glasi: "Ima? velikega, ki stoji tam, mi stojimo pred malim. Nismo veliko mesto, mi smo majhno in dodatek, ampak smo prav toliko mesto, kot si ti.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

• 
  Rolandov kip na trgu
• 
  Bremenski Roland na medalji, ki jo je leta 1648 izdelal Blum, obele?uje Vestfalski mir
• 
  Razglednica Bremna iz okoli leta 1905 ka?e Rolanda in trg.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Bremenski Roland .

• UNESCO World heritage listing