Bombnik je vrsta voja?kega letala , ki je namenjeno bombardiranju sovra?nikovih ciljev. Sprva so napadali samo s prosto padajo?imi bombami , ?e nekaj ?asa pa so opremljeni tudi z manevrirnimi izstrelki . Zaradi sodobnih balisti?nih raket dolgega dosega so te?ki bombniki danes ?e zelo zastareli oziroma neu?inkoviti in potratni. ^[1] Ob za?etku 1. svetovne vojne strategi ?e niso prav to?no poznali njihovih potencialov. V tistem trenutku so bili za bombardiranje zadol?eni predvsem cepelini vseh vrst. Mnenje se je kmalu spremenilo zaradi velikih izgub nem?kih zrakoplovov nad Veliko Britanijo. V vojnah udele?ene strani so skozi 100-letno zgodovino razvijale vedno ve?je, bolj?e in hitrej?e bombnike, ki jih niso uporabljali le za bombardiranje voja?kih, temve? tudi civilnih tar? v zaledju sovra?nika. S tem ni ?lo ve? le za neposredni spopad med vojskami, temve? tudi me vojsko in civilisti. S tem se je voja?ka strategija razvijala skupaj z razvojem letalstva.

Zgodovina razvoja bombnikov [ uredi | uredi kodo ]

Razvoj bombnikov pred in med 1. svetovno vojno [ uredi | uredi kodo ]

Nakazi posameznih mi?ljenj in potreb po bombnikih so se pojavilo le malo pred vojno. ?e takrat so bolj ali manj vedeli za njihov obstoj in njihovo mo?no uporabo, ki pa ?e ni bila mno?i?na. Eden najglasnej?ih pionirjev strategije bombardiranja je bil italijanski general Giulio Douhet. Njegove ideje je objavil v knjigi Prevlada v zraku , kjer opisuje zmago napadalcev z popolno premo?jo v zraku in bombardiranje civila za zlomitev voja?kih oskrb in rezerv. S takratno protiletalsko tehnologijo je bilo to mogo?e, toda ?e v 2. svetovni vojni je mar?al Artur Harris njegove optimisti?ne napovedi ovrgel. Prav tako so to dojeli Nemci med bitko za Britanijo. ^[2] Italijanska voja?ka doktrina je tudi narekovala prvi bombni napad, ki se je zgodil leta 1911 v italijansko - tur?ki vojni. Italijanski pilot je iz kabine svojega letala izpustil 4 ro?ne granate na tur?ke vojake. ^[3]
Britanske oblasti so bile ob izbruhu 1. svetovne vojne prepri?ane, da so nem?ki cepelini najve?ja nevarnost angle?kim mestom. Teh tveganj se je najbolj zavedala britanska admiraliteta. Ker je bila hkrati zadol?ena za protiletalsko obrambo, so se odlo?ili za napad na mati?no bazo nem?kih zrakoplovov v Tondernu. Pri tem so popolnoma uni?ili glavne hangarje, ubili 4 mehanike in uni?ili dva najmodernej?a cepelina. Celotni napad velja za prvi napad mornari?kih letal z krova letalonosilke. ^[4] Cepelin si po napadu niso nikoli opomogli in Nemci so v prihodnje uporabljali hitrej?e dvomotorne Gotha G.IV in ?tirimotorne bombnike Staaken R.VI . Kmalu so tudi druge vojskujo?e se sile pri?ele razvijati svoje bombnike, toda ne v razse?nostih nem?kih bombnikov. Prve bombe so bile name??ene ob strani pilotove kabine, saj mehanskega odmeta izpod kril ali iz bombnega ja?ka takrat ?e niso poznali. ?e proti koncu vojne so bili bombniki na obeh straneh izena?eni, saj so oboji tipi?no imeli bombe pod krili in mo?nost mehanskega odmeta.

Razvoj bombnikov med in pred 2. svetovno vojno [ uredi | uredi kodo ]

Bombniki so bili zgrajeni ?e ve?inoma iz lesa in njihove pomanjkljivosti, kot so neaerodinami?nost, pomanjkanje to?nosti zadetkov in nestabilnost bombnega tovora, pomembno vplivale na njihov vpliv na boji??u. ?ele pri?etek gradnje enokrilnih letal iz kovine in razvoj motorjev v 30. letih 20. stoletja sta naredili bombnike pomemebne na boji??u. Zgradba je omogo?ila razvoj strmoglavih bombnikov, eden izmed pionirskih bombnikov strmoglavcev je bil nem?ki Junkers Ju 87 Stuka. Letalo je bistveno pripomoglo v taktiki bliskovite vojne in za?etnih uspehih v napadih na Poljsko, Francijo in Rusijo.

Razvoj tehnologije vojnega letalstva je med 2. svetovno vojno omogo?il bombardiranje v velikem obsegu z nekaj sto 4-motornimi bombniki, ki so pusto?ili po nem?kih in japonskih mestih podnevi in pono?i. Vrhunec je bil bombnik Boeing B-29 , ki je kot edino letalo ponesel atomsko bombo , ki je prizadejala najve?jo ru?ilnost in povzro?ila najve? smrtnih ?rtev. 900 kg bombo je lahko pri hitrosti 641 km/h ponesel 8550 km dale? na vi?ini 7,5 km. Z razvojem te?kokategornih turboporpelerskih motorjev se je dolet , hitrost in vzletna te?a bombnikom ?e pove?ala. Z uveljavitvijo raket srednjega in dolgega dosega, so, po mnenju mnogih, bombniki za?eli izgubljati svoj pomen. Pomisleki so se izkazali za napa?ne, saj rakete v tistem ?asu ?e niso bile zmo?ne zadeti premikajo?e se tar?e. ^[5]
Z razvojem raket se je zmanj?ala tudi potrebna nosilnost, zato so se na?rtovalci usmerili predvsem na druge sisteme. Letala so s tem postala manj?a ter hitrej?a. Predvsem povojni bombniki so lahko leteli nizko nad tlemi, kar je skraj?alo odzivni ?as nasprotnikovega obrambno-odkrivnega sistema. Tudi razvoj raket je omogo?il izstrelitev pametnih bomb ?e pred tar?o in ne nad njo, kot je to bilo potrebno v 2. svetovni vojni. Z razvojem elektronike so se elektronski sistemi bistveno pove?ali in prevzemajo ?edalje ve?ji del nalog. S tem njihov dolet omejujejo le posadke letal in u?inkovitost protiletalske obrambe sovra?nika. Pri tem ra?unalnik opravi na?rtovanje leta na majhni vi?ini, njegovo smer in natan?no obdelavo ciljev.

Razvoj bombnikov med hladno vojno [ uredi | uredi kodo ]

Na za?etku hladne vojne so bili edino sredstvo za prevoz jedrskih oro?ij do tar?e. Z razvojem raket zemlja-zrak so se bombniki prilagodili z visoko nadmorsko vi?ino in veliko hitrostjo. Ko so rakete dosegle tudi vi?ine bombnikov, so ti za?eli napadati z majhnih vi?in zaradi zaznavanj in prestrezanj radarjev. Z razvojem vodenih oziroma pametnih bomb bombnikom ni bilo treba ve? odleteti direktno nad cilj, toda so lahko napadli ?e veliko prej in s tem pridobili ?as za izogibanje eksploziji. Zaradi posledic jedrskega napada so bili bombniki obi?ajno pobarvani v belo ali samo oble?eni v golo kovino. ?e vedno pa je ostala potreba po odmetu navadnih bomb, kot v vietnamski vojni ali malajski situaciji.

V ?estdesetih letih dvajsetega stoletja je bil zaradi tega ukinjen program XB-70 Valkyrie, letala naslednje generacije, npr. B-1 in B-2 pa so se zaradi socialnih te?enj te?je integrirali v zra?ne sile ZDA. Podobno je Sovjetska zveza v sedemdesetih razvila Tu-95 Backfire , toda tudi pri njih je razvoj bombnika, ki bi dosegel hitrost Mach 3, zastal. V 21. stoletju sta bila uporabljena le ?e Tupoljev Tu-16 in Tu-95, Tu-160 pa je bil zaradi majhnega ?tevila primerkov opu??en.

Opravljanje nalog [ uredi | uredi kodo ]

^[6] Bombniki svojo nalogo izvajajo na ve? na?inov. Tovor lahko odvr?ejo nad tar?o v horizontalnem letu na majhni, srednji, visoki ali zelo visoki vi?ini. Je tudi najve?krat uporabljena oblika bombardiranja. Poznamo tudi planirano bombardiranje, kjer je vpadni kot letala do 10° in strmoglavo bombardiranje, kjer je vpadni kot 10°-60°. Strmoglavo bombardiranje je prakticirala predvsem Luftwaffe z tehniko Blitzkreiga ter USAAF pri bombardiranju ladijskih objektov. Strmoglavljenje se uporablja samo z majhnih in srednjih vi?in. Med bombardiranjem lahko odvr?ejo ves tovor naenkrat, v seriji ali posami?no. Pri strmoglavi tehniki se odmetava samo ena bomba naenkrat, da ne bi udarni val oziroma eksplozija uni?ila letalo med dvigovanjem nazaj na varno vi?ino (3000 m).

Delitev [ uredi | uredi kodo ]

Glede na okolje delovanja:

• takti?ne bombnike (napadajo sovra?nikove cilje na boji??u),
• strate?ke bombnike (napadajo sovra?nikove cilje v zaledju).

Glede na maso bombnega tovora:

• lahki bombnik
• srednji bombnik
• te?ki bombnik
• lovski bombnik
• juri?ni bombnik
• strmoglavec

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam bombnikov prve svetovne vojne
• seznam bombnikov druge svetovne vojne

Zunanje povezave in viri [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ Berger, Rolf (2013). Letala: proizvajalci, modeli, tehnika . Tr?i?: U?ila International. str. 160. COBISS   266947072 . ISBN   978-961-00-1849-0 .
2. ↑ Jerin, Zoran; Jani?, ?edomir (1987). ≫Prerok letalske mo?i≪. Bojevniki neba . Ilustrirana zgodovina letalstva. Ljubljana: Mladinska Knjiga. str. 68?69. COBISS   20681985 .
3. ↑ Tikkanen, Amy (22. september 2017). ≫Bomber≪ . www.Britannica.com . Britannica . Pridobljeno 15. decembra 2020 .
4. ↑ Jerin, Zoran; Jani?, ?edomir (1987). ≫Letalonosilke napadajo≪. Bojevniki neba . Ilustrirana zgodovina letalstva. Ljubljana: Mladinska Knjiga. str. 62?64. COBISS   20681985 .
5. ↑ Kacin, Jelko (1986). Sodobna letala in helikopterji . Ljubljana: RK ZVS Slovenije - Na?a obramba. str. 94. COBISS   20539137 .
6. ↑ Mala splo?na enciklopedija . Ljubljana: DZS. 1973. str. 193.

Poglejte si besedo bombnik  ali Bombnik v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Bombnik