Bismarck (bojna ladja)
|
Kri?arka
Bismarck
, leta 1940.
|
Zgodovina
|
|
Tip
|
bojna ladja
|
Avtorizacija
|
16. november
1935
|
Za?etek gradnje
|
1. julij
1936
|
Ladjedelnica
|
Blohm & Voss
Hamburg
|
Splovitev
|
14. februar
1939
|
Sprejeta v uporabo
|
24. avgust
1940
|
Usoda
|
potopljena v bitki,
27. maj
1941
|
Splo?ni podatki
|
Te?a
|
prazna 41.700
ton
polna 50.300 t
|
Dol?ina
|
251.0
m
|
?irina
|
36.0
m
|
Izpodriv
|
10.3
m
|
Pogon
|
3 Blohm & Voss parne turbine s 150,170 KM (121 MW), 3 propelerji
|
Hitrost
|
30.01
vozlov
(55.58
km/h
)
|
Doseg
|
8.525
milj
pri 19 vozlih
|
Posadka
|
2.097
|
Oboro?itev
|
8×380 mm/L47 SK-C/34 (4×2)
12×152 mm/L55 SK-C/28
16×105 mm/L65 SK-C/37 / SK-C/33
16 × 37 mm/L83 SK-C/30
12×20 mm/L65 MG C/30
|
Zrakoplovi
|
4x Arado Ar 196
|
Drugo
|
Oboro?eni konflikti
|
Druga svetovna vojna
,
Bitka za Atlantik
|
Bismarck
je bila prva od dveh bojnih ladij razreda
Bismarck
, zgrajena za
nem?ko vojno mornarico
. Poimenovali so jo po
Otto von Bismarcku
, nem?kemu kanclerju. Ladja je bila dokon?ana Avgusta 1940 in bila takoj sprejeta v nem?ko mornarico.
Bismarck
ter njena sestrska ladja
Tirpitz
, sta bili najve?ji ladji, ki ju je kadarkoli zgradila Nem?ija in ene izmed najve?jih, ki ju je kadarkoli zgradila Evropa.
Med osemmese?nim delovanjem ladje, ki ji je poveljeval
Kapitan Ernst Lindemann
, je bila ladja uporabljena le v eni voja?ki operaciji, imenovani operacija
Rheinubung
. Na?rt
Bismarcka
, ki je plul skupaj s te?ko kri?arko
Prinz Eugen
, je bil prebiti se v Atlantik in napadati zavezni?ke konvoje, ki so pluli med Severno Ameriko ter Veliko Britanijo. Ladji so ve?krat opazili ob Skandinaviji, zato so Britanci na?rtovali ladjama zapreti pot. Pri?lo je do
Bitke pri Danskem prelivu
, v kateri je
Bismarck
potopil najve?jo angle?ko bojno kri?arko ladjo
HMS
Hood
in mo?no po?kodoval, prav tako takrat novo angle?ko bojno ladjo,
HMS
Prince of Wales
. Bismarcka so topovi angle?kih ladij zadeli trikrat in po?kodovali enega od njegovih oljnih rezervoarjev ? kljub vsemu so bile po?kodbe tako majhne, da je
Bismarck
brez te?av nadaljeval pot proti Severnemu Atlantiku.
Dva dni pozneje so ga napadli lahki torpedni bombniki Swordfish, ki so vzleteli iz angle?ke letalonosilke
HMS
Ark Royal
nedale? stran; eden izmed torpedov je zadel ladijsko krmilo in jo s tem obsodil na kro?enje. Bismarck je potonil naslednje jutro, ko je bil napaden s strani zavezni?kih ru?ilcev in skupin ladij, ki so jih Britanci poslali na lov za Bismarckom.
Razbitina le?i na globini 4.791 m, odkril pa jo je
Robert Ballard
, leta 1989
Ladja je bila splovljena 14. februarja 1939. Krstila jo Dorothee von Lowenfeld, vnukinja nem?kega kanclerja
Otto von Bismarcka
, po komer je bila ladja poimenovana. Mno?ico je nagovoril tudi
Adolf Hitler
. Bismarck je bil sprejet v floto
nem?ke mornarice
24. avgusta 1940; pred za?etkom njegovega delovanja so bile na vrsti ?e preizku?nje, ki so se odvijale v
Baltskem morju
. Takoj, ko se je Bismarck uradno pridru?il floti nem?ke mornarice, je poveljevanje prevzel kapitan
Ernst Lindemann
.
Bismarck je po zaklju?eni izgradnji tehtal 41.700 ton, ko pa je bil polno natovorjen pa se je njegova te?a pove?ala na 50.300 ton. Dol?ina celotne ladje je bila 251 metrov, na sredini, kjer je bil naj?ir?i, je bil ?irok 36 metrov. Bismarck je bil nem?ka najve?ja bojna ladja ter ena izmed najve?jih v Evropi. Poganjale so ga tri Blohm & Voss
parne turbine
in dvanajst Wagner kotlov v katerih je izgorevalo olje ? vsi skupaj so ustvarili 150.170
konjskih mo?i
, ladja je tako lahko dosegla maksimalno hitrost 30,01
vozlov
(55,58 km/h). Brez dotakanja goriva je lahko preplula 8.870
navti?nih milj
(16.430 kilometrov), pri hitrost 19
vozlov
(35 km/h). Najve?ja nem?ka bojna ladja je bila opremljena tudi s tremi FuMO 23 iskalnimi radarji.
Bismarck je na sebi imel 103 ?astnikov in 1.962 mornarjev. Posadka se je delila na dvanajst delov, v vsakem je bilo od 180 do 220 ljudi. Prvih ?est oddelkov je bilo zadol?enih za nemoteno delovanje in uporabo ladijskega oro?ja, oddelki ena do ?tiri so bili zadol?eni za glavne ladijske topove, peti in ?esti oddelek pa je upravljal s protiletalskimi topovi. Sedmi oddelek so sestavljali kuharji, tesarji ipd., osmega pa ve?inoma nosa?i streliva. Vsi radio operatorji, signalniki ter ?astniki osebja so spadali v deveti oddelek. Zadnji trije oddelki so pripadali osebju v
strojnici
.
Bismarck je bil oboro?en z osmimi, 38 centimetrski topovi, povezanih v ?tiri
topovske kupole
(na vsaki sta bila dva topova). Spredaj so imeli dva topova dolgega dometa ? ≫Anton≪ in ≫Bruno≪ in dva topova dolgega dometa zadaj ? ≫Caesar≪ in ≫Dora≪. Sekundarno oboro?itev je predstavljajo dvanajst 15 centimetrskih, ?estnajst 10,5 centimetrskih in ?estnajst 3,7 centimetrskih topov ter ?e dvanajst 2 centimetrskih protiletalskih topov. Ladja je na sebi nosila tudi ?tiri
vodna letala
, ki so bila spravljena v enem velikem hangarju, imeli pa so tudi
katapult
, za izstrelitev teh letal iz ladje.
Bismarck je 15. septembra 1940, tri tedne potem, ko je bil predan nem?ko mornarici, zapustil
Hamburg
in pri?el s preizku?njami v
Baltskem morju
. Medtem, ko so testirali zmogljivosti ladje, natan?neje stabilnost ter odzivnost, so in?enirji odkrili napako v obliki ladje. Ko so presku?ali zavijanje, le s spreminjanjem mo?i delovanja propelerjev, je posadka Bismarcka spoznala, da bo na morju, bilo izjemno te?ko ohraniti plovbo naravnost. Presku?anje Bismarckovih glavnih ladijskih topov, se je odvijalo v novembru. Testi so pokazali, da je bila paluba ladje zelo stabilna podlaga za topove. Preizku?nje so trajale do 9. decembra, ko se je Bismarck vrnil v Hamburg, z le nekaj poro?ili o manj?ih napakah, ki so bile odkrite med testiranji, dokon?an pa je bil tudi dolgotrajen proces urejanja notranjosti ladje.
Bismarck se je nameravala vrniti v
Kiel
(to je bila njegova baza med preizku?njami v Baltiku), 24. januarja 1941, vendar so na isti dan, v
Kielskem kanalu
potopili trgovsko ladjo, ki je onemogo?ila pretok prometa skozi kanal. Bismarck je bil tako parkiran v Hamburgu celih pet tednov. Medtem, ko so ?akali na pri?etek poti, je Bismarcka obiskal ?vedski kapitan Anders Forshell, ki se je pozneje vrnil na ?vedsko z natan?nim opisom ladje ? ta opis je po nekaj ?asa tudi pricurljal do Velike Britanije.
Kraljeva mornarica
je tako zdaj imela prvi poln opis plovila, ?eprav je v opisu manjkalo nekaj pomembnih podatkov, denimo njegova najvi?ja mo?na hitrost.
6. marca 1941 je Bismarck prejel dovoljenje za pot do
Kiela
. Med potjo so ladjo spremljali ?tevilni voja?ki avioni, trgovske ladje ter ledolomilci. 8. marca ob 8:45 je ladja za kratek ?as nasedla na ju?ni obali
Kielskega kanala
; osvobojena je bila v eni uri ter v Kiel prispela ?e naslednji dan, kjer so prevzeli strelivo, nato?ili gorivo ter jo prebarvali v progaste barve ter jo s tem zakamuflirali. 12. marca so Britanski bombniki neuspe?no napadli njihovo pristani??e. 17. marca je ledolomilec
Schlesien
pospremil Bismarcka do
Gotenhafna
, kjer so nadaljevali s preizku?anjem voja?ke opreme.
Poveljstvo nem?ke vojne mornarice, ki mu je poveljeval Admiral
Erich Raeder
, je zahtevalo nadaljevanje uporabe te?kih ladij proti zavezni?kim konvojem v Atlantiku. Dve ladji razreda
Scharnhorst
sta ravnokar zaklju?ili Operacijo Berlin v Atlantiku in bili trenutno parkirani v
Brestu
v Franciji. Koncu gradnje se je bli?ala tudi bismarckova sestrska ladja
Tirpitz
. Za?etek operacije v kateri naj bi se Bismarck in Tirpitz prebili iz Baltika in se v Atlantiku zdru?ili z dvema ladjama
Scharnhorst
razreda, je bil tako planiran za 25. april 1941.
Dela na Tirpitzu so bila dokon?ana kasneje kot je bilo pri?akovano in ladjo so predali nem?ki mornarici ?ele 25. februarja, s tem da Tirpitz ni bila pripravljena na boj ?e vsaj do konca leta. Tudi ladji razreda
Scharnhorst
sta bili potrebni temeljitega popravila in prav tako kot Tirpitz ne bi mogli biti pripravljeni do 25. aprila. Admiral
Gunther Lutjens
, poveljnik flote nem?ke mornarice, ki je bil izbran, da bo iz Bismarcka vodil celotno operacijo, je ?elel, da se rok za?etka prestavi na datum, ko bo vsaj ena izmed ladij
Scharnhorst
ali Tirpitz bila pripravljena na boj; visoko poveljstvo pa se je vendarle odlo?ilo, da se operacija ne sme pri?eti z zamudo in dolo?ili so, da bo operacija Rheinubung bila izvedena le z Bismarckom in te?ko kri?arko
Prinz Eugen
. Na zadnjem sre?anju z Raederjom, 26. aprila v Parizu, je tudi Lutjens odlo?il, da se mora operacija za?eti ?im prej ter, da sovra?nikom ne smejo pustiti nobenega predaha.
Dne 5. maja sta v
Gotenhafen
, kjer sta bila zasidrana Bismarck in
Tirpitz
, prispela tudi
Adolf Hitler
in
Wilhelm Keitel
? oba sta bila dele?na natan?nega obhoda ladje, kasneje pa se je Hitler sestal tudi z admiralom Lutjensom, da sta se pogovorila o bli?ajo?i se misiji. 16. Maja je Lutjens sporo?il, da sta Bismarck in Prinz Eugen v celoti pripravljena na za?etek operacije Rheinubung, zato je poveljstvo sklenilo, da se bo misija pri?ela zve?er, 19. maja.
S pri?etkom operacije se je pove?alo tudi bismarckovo ?tevilo osebja ? na kar 2.221 oficirjev ter mornarjev. Ladja je tako 19. maja ob 02:00 zjutraj, zapustila Gotenhafen ter se usmerila proti
Danskemu prelivu
. Ob 11:25 se ji je pridru?ila kri?arka Prinz Eugen, ki je zapustila pristani??e
Cape Arkona
, prej?nji dan ob 21:18. Spremljali so ju ?tevilni ru?ilci, voja?ki avioni ter
minolovci
. Opoldne, 20. maja je kapitan Lindemann nagovoril bismarckovo posadko ter jim posredoval nekaj najpomembnej?ih podatkov o misiji.
20. maja, proti ve?eru je konvoj dospel do norve?ke obale, kjer so ga zapustile nekatere bojne ladje, med njimi tudi nekaj minolovcev. Naslednje jutro, so radijski ?astniki na kri?arki Prinz Eugen prestregli radijsko sporo?ilo Britancev v katerem so svojim letalom naro?ili naj ?e bolj pozorno oprezajo za konvojem, sestavljenim iz dveh ve?jih ter mno?ice manj?ih bojnih ladij. 21. maja, okoli sedme ure zjutraj, so Nemci res opazili ?tiri neznana letala, vendar le za kratek ?as, saj so hitro izginila. Malo po dvanajsti uri je konvoj dosegel
Bergen
in se zasidral v pristani??u v
Grimstadfjordu
. Tudi tukaj so postorili kar nekaj stvari, med drugim tudi prebarvali ladjo Bismarck, nazaj v njene prvotne barve.
Kljub lovcem Bf 109, ki so kro?ili okoli pristani??a ter varovali parkiran konvoj, je britanskemu letalskemu ?astniku Michaelu Sucklingu uspelo preleteti pristani??e na vi?ini 8.000 metrov ter fotografirati Bismarcka in ostale ladje v konvoju. Glede na pridobljene informacije, je britanski admiral
John Tovey
naro?il bojni kri?arki
HMS Hood
, komaj splovljeni novi bojni ladji
HMS Prince of Wales
ter ?estim ru?ilcem, naj nadzorujejo Danski preliv in nem?kim ladjam prepre?ijo izhod. Preostanek flote je bil v pripravljenosti v
Scapa Flow
; osmim bombnikom so tudi naro?ili naj napadejo nem?ki ladji, vendar pa se je vreme v zadnjih dneh precej poslab?alo in letala tako niso uspela najti nem?kega konvoja.
Bismarck, medtem ko je bil zasidran na Norve?kem, ni obnovil svojih zalog goriva, saj njegova operativna naloga ni zahtevala da to stori. Pred odhodom iz pristani??a je imel na sebi okoli 1.000 ton goriva, kri?arka Prinz Eugen pa okoli 764 ton. 21. maja, ob 19:30 so Bismarck, Prinz Eugen ter ?e trije spremljevalni ru?ilci zapustili Bergen. Malo po polno?i je admiral Raeder predstavil operacijo ter strategijo napada ?e Hitlerju, ki nad na?rtom ni bil povsem zadovoljen, vseeno pa je privolil v nadaljevanje misije. Tako so se nekaj po ?etrti uri zjutraj od dveh bojnih ladij, lo?ili tudi trije spremljevalni ru?ilci. 22. maja opoldne je admiral Lutjens ukazal obe ladji obrniti proti Danskemu prelivu, od koder naj bi se prebili v Atlantik.
Admiral Lutjens je hotel s ?im manj napora priti skozi Danski preliv, zato je 23. maja ob 4:00 zjutraj ukazal, naj se potovalna hitrost obeh ladij pove?a na 27 vozlov (50 km/h). Takoj, ko sta ladji vstopili v preliv, sta vklopili FuMO iskalne radarje. Zaradi zmanj?ane vidljivosti, na le 3 to 4 kilometre, je konvoj vodil Bismarck ? plul je kak slab kilometer pred kri?arko Prinz Eugen. Okoli 10. ure so Nemci naleteli na nekaj ledenih gor in bili prisiljeni hitrost zni?ati na 24 vozlov (44 km/h). Dve uri za tem so dosegli to?ko, severno od Islandije, kjer so mogli vijugati med ledenimi kosi v vodi. Ob 19:22 so iz obeh ladij opazili angle?ko ladjo
HMS Suffolk
, dobrih 12 kilometrov stran. Malo pozneje so radijski ?astniki na kri?arki Prinz Eugen prestregli sporo?ilo, poslano iz
HMS Suffolk
, iz katerega je bilo jasno razvidno, da so jih opazili ter njihovo pozicijo sporo?ili v Anglijo.
Lutjens je kri?arki Prinz Eugen dovolil, da odpre ogenj proti
HMS Suffolk
, vendar kapitan Prinz Eugena ni verjel, da so sovra?niku dovolj blizu in da sploh imajo mo?nosti da sovra?nika zadenejo, zato je svoj ogenj zadr?al. Suffolk se je hitro umaknila na varno razdaljo, nem?kima ladjam pa je iz ozadja ?e vedno sledila. Ob 20:30 se je Suffolku pridru?ila te?ka kri?arka
HMS Norfolk
, ki pa se je Nemcem pribli?ala preve?. Iz Bismarcka in Prinz Eugena so nato izstrelili kar nekaj granat, le nekaj pa jih je
HMS Norfolk
tudi zadelo. Streljanje iz 38 centimetrskih topov je onesposobilo delovanje bismarckovega iskalnega radarja FuMO 23, zato je vodilno mesto v konvoju prevzela kri?arka Prinz Eugen s svojim delujo?im radarjem.
Lutjens se je hotel dveh te?kih kri?ark, ki sta jih zasledovali znebiti, zato je okoli desetih zve?er ukazal Bismarcku narediti 180° obrat. ?eprav je rahel de? zmanj?al vidljivost in angle?kima kri?arkama onemogo?il, da bi nem?ko ladjo opazili, pa so jih hitro locirali s pomo?jo radarja. Angle?i so ostali na polo?ajih vso no? ter sproti kontrolirali in sporo?ali polo?aj nem?kih ladij. Jasnega jutra naslednji dan, 24. maja, so na kri?arki Prinz Eugen zaznali pribli?evanje para neznanih plovil, 37 kilometrov stran. Zvok, ki so ga sli?ali jim je dal vedeti, da gre za dve veliki ladji.
Bitka pri Danskem prelivu
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ob 05:45, so nem?ki opazovalci na obzorju opazili dim; izkazalo se je, da gre za ladji
Hood
ter
Prince of Wales
, pod komando Vice Admirala
Lancelota Hollanda
. Lutjens je svojima ladjama ukazal naj ostaneta v pripravljenosti. Ob 05:52, se je razdalja med sovra?nikoma zmanj?ala na le ?e 26 kilometrov ?
Hood
ter
Prince of Wales
sta pri?ela z akcijo.
Hood
je obstreljeval
Prinz Eugena
, za katerega so Britanci mislili, da je
Bismarck
,
Prince of Wales
pa je streljal na
Bismarcka
.
Adalbert Schneider
, prvi ?astnik oro?ja na
Bismarcku
, je dvakrat izdal pro?njo za odprtje topov, vendar ga je Lutjens zavrnil. Kmalu je posredoval kapitan Lindemann: ≫Ne bom dovolil, da mi ladjo raznese pod ritjo!≪ je dejal ter od Lutjensa izsilil dovoljenje za odprtje topov ob 05:55.
Britanske ladje so se Nemcem pribli?ale od spredaj, kar jim je dopu??alo, da uporabljajo le sprednje topove, medtem ko so Nemci streljali iz strani ter tako lahko uporabljali prav vse. Le nekaj minut po odprtju topov, je Holland naro?il 20° obrat, nem?ke ladje pa bi obstreljevali ?e z zadnjimi topovi. Medtem sta obe nem?ki ladji obstreljevali
Hooda
. Le kak?no minuto po za?etku akcije, ga je prvi izstrelek iz
Prinz Eugena
?e zadel v lupino. Zadetek je spro?il veliko eksplozijo ter ogenj, ki pa je bil hitro poga?en. Po nekajkratni izstrelitvi, je Schneider dolo?il razdaljo med
Bismarckom
ter
Hoodom
in nemudoma naro?il ?e ve? salv in
Bismarckovih
osmih 38 centimetrskih topov. Isto?asno se je izvajalo ?e streljanje iz sekundarnih 15 centimetrskih topov v
Prince of Walesa
. Holland je zaradi razmer naro?il ?e en 20° obrat, da bi ladji spravil vzporedno z
Bismarckom
ter
Prince Eugenom
. Lutjens je medtem slednjemu naro?il naj dr?i v ognju ?e
Prince of Walesa
, tako da bosta obe sovra?ni ladji bili obstreljevani. V le nekaj minutah je
Prinz Eugen
ladjo dvakrat zadel ter na njej povzro?il manj?i po?ar.
Lutjens je nato dal zamenjati bojno pozicijo
Prinz Eugena
ter ga prestavil za
Bismarcka
, da bi lahko nadaljeval z opazovanjem lokacije
Norfolka
ter
Suffolka
, ki sta bila ?e vedno kakih 20 kilometrov vzhodno. Ob 06:00, je
Hood
ravno kon?eval z drugim obratom, ko ga je zadel
Bismarckov
peti izstrelek ter predrl njegov tanek palubni oklep. Granata je prodrla do zadnjega skladi??a streliva ter detonirala 112 ton kapljevitega goriva. Mo?na eksplozija je uni?ila del ladje, med glavnim jamborom ter zadnjim dimnikom. Sprednji del ladje se je kratek ?as ?e pomikal naprej, dokler ni vdirajo?a voda povzro?ila, da se je premec pod ostrim kotom dvignil visoko v zrak ? enako se je kmalu pri?ela dvigati tudi krma, zaradi vode, ki je prodirala v, zaradi eksplozije odprtem delu trupa. Schneider je ?ez ozvo?enje vzkliknil: ≫ Potaplja se!≪ Ladja je gorela ?e natanko osem minut, nato pa izginila pod vodo, vklju?no z 1.418 ?lani posadke. Pre?iveli so le trije.
Bismarck
je nato usmeril ogenj proti
Prince of Walesu
. Britanska bojna ladja je nem?ko zadela z njenim ?estim izstrelkom, medtem ko jo je ta ?e s svojim prvim. Ena od granat je zadela poveljni?ki most in ubila vse na njem razen kapitana
Johna Leacha
ter ?e enega ?astnika. Nem?ki ladji sta nadaljevali z obstreljevanjem
Prince of Walesa
ter na njemu povzro?ili veliko ?kodo. Komaj name??eni topovi so odpovedali, kljub njihovim te?avam, pa je
Prince of Wales
Bismarcka
zadel kar trikrat: s prvo granato v predel pod premcem, sicer nad gladino, vendar pa dovolj nizko, da so valovi lahko pljuskali skozi luknjo. Druga ga je zadela v oklep ter ni povzro?ila velike ?kode, tretja pa je letela skozi enega izmed re?ilnih ?olnov ter skozi katapult za izstreljevanje letal, brez da bi eksplodirala.
Ob 06:13 je kapitan Leach podal ukaz za umik; delala sta le ?e dva od desetih 360 mm topov in ladja je utrpela veliko ?kodo.
Prince of Wales
je naredil 160° obrat ter s pomo?jo dimne zavese kril svoj umik. Nemci so s streljanjem prenehali, ko se razdalja pove?evala. Klub temu, da je kapitan Lindemann predlagal lov za be?e?o angle?ko ladjo ter njeno uni?enje, pa je Lutjens ubogal navodila misije: izogibanje bitkam s kakr?nimikoli ladjami, ki ne spremljajo konvojev; Lindemannov predlog je zavrnil ter ladje obrnil proti Severnemu Atlantiku. V bitki je
Bismarck
izstrelil 93 izstrelkov, zadeli so ga le trije. Luknja pod premcem je tako omogo?ila pribli?no 1000 ? 2000 tonam vode, da so pri?le v ladjo ter tako onesna?ile gorivo, ki je bilo shranjeno v premcu. Lutjens je tudi zavrnil upo?asnitev ladje, ki bi tehni?nim ekipam omogo?ila popraviti nastalo odprtino, katera pa se je ve?ala in tako je v ladjo vstopilo vse ve? in ve? vode. Nekaj dodatnega vdiranja vode je povzro?il tudi drugi izstrelek iz
Prince of Walesa
. Drugi izstrelek je prav tako po?kodoval parovoda v turbo ? generatorski sobi, vendar pa to ni bilo usodno, saj je
Bismarck
imel zadostno ?tevilo rezervnih generatorjev. Vdiranje vode v ladjo je povzro?ilo 9 stopinjski nagib na stran, ter tonjenje premca pod kotom 3 stopinje.
- Ballard, Robert D.
(1990).
Bismarck: Germany's Greatest Battleship Gives Up its Secrets
. Toronto, ON: Madison Publishing.
ISBN
978-0-7858-2205-9
.
- Ballard, Robert D. (2008).
Archaeological Oceanography
. Princeton, NJ: Princeton University Press.
ISBN
978-0-691-12940-2
.
- Boog, Horst; Rahn, Werner; Stumpf, Reinhard; Wegner, Bernd (2001).
Germany and the Second World War: Volume 6: The Global War
. Oxford, England: Oxford University Press.
ISBN
978-0-19-822888-2
.
- Bercuson, David J.; Herwig, Holger H. (2003).
The Destruction of the Bismarck
. New York, NY: The Overlook Press.
ISBN
978-1-58567-397-1
.
- Campbell, John (1985).
Naval Weapons of World War II
. London: Conway Maritime Press.
ISBN
978-0-87021-459-2
.
- Campbell, John (1987). ≫Germany 1906?1922≪. V Sturton, Ian (ur.).
Conway's All the World's Battleships: 1906 to the Present
. London: Conway Maritime Press. str.
28
?49.
ISBN
978-0-85177-448-0
.
- Gaack, Malte; Carr, Ward (2011).
Schlachtschiff Bismarck?Das wahre Gesicht eines Schiffes?Teil 3
(v nem??ini). Norderstedt, Germany: BoD ? Books on Demand GmbH.
ISBN
978-3-8448-0179-8
.
- Gardiner, Robert; Chesneau, Roger, ur. (1980).
Conway's All the World's Fighting Ships, 1922?1946
. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press.
ISBN
978-0-87021-913-9
.
OCLC
18121784
.
- Garzke, William H.; Dulin, Robert O. (1985).
Battleships: Axis and Neutral Battleships in World War II
. Annapolis, MD: Naval Institute Press.
ISBN
978-0-87021-101-0
.
- Groner, Erich (1990).
German Warships: 1815?1945
. Annapolis, MD: Naval Institute Press.
ISBN
978-0-87021-790-6
.
- Grutzner, Jens (2010).
Kapitan zur See Ernst Lindemann: Der Bismarck-Kommandant ? Eine Biographie
(v nem??ini). Zweibrucken, DE: VDM Heinz Nickel.
ISBN
978-3-86619-047-4
.
- Jackson, Robert (2002).
The Bismarck
. London: Weapons of War.
ISBN
978-1-86227-173-9
.
- Kennedy, Ludovic
(1991).
Pursuit: The Sinking of the Bismarck
. London: Fontana.
ISBN
978-0-00-634014-0
.
- McGowen, Tom (1999).
Sink the Bismarck: Germany's Super-Battleship of World War II
. Brookfield, CT: Twenty-First Century Books.
ISBN
0-7613-1510-1
.
- Miller, Nathan (1997).
War at Sea: A Naval History of World War II
. New York, NY: Oxford University Press.
ISBN
978-0-19-511038-8
.
- Niemi, Robert (2006).
History in the Media: Film and Television
. Santa Barbara, CA: ABC-CLIO.
ISBN
978-1-57607-952-2
.
- Polmar, Norman; Cavas, Christopher P. (2009).
Navy's Most Wanted
. Washington, DC: Potomac Books.
ISBN
978-1-59797-226-0
.
- von Mullenheim-Rechberg, Burkhard (1980).
Battleship Bismarck, A Survivor's Story
. Annapolis, MD: Naval Institute Press.
ISBN
978-0-87021-096-9
.
- Williamson, Gordon (2003).
German Battleships 1939?45
. Oxford, England: Osprey Publishing.
ISBN
978-1-84176-498-6
.
- Die Wehrmachtberichte 1939?1945 Band 1, 1. September 1939 bis 31. Dezember 1941
(v nem??ini). Munchen: Deutscher Taschenbuch Verlag GmbH & Co. KG. 1985.
ISBN
978-3-423-05944-2
.
- Zetterling, Niklas; Tamelander, Michael (2009).
Bismarck: The Final Days of Germany's Greatest Battleship
. Drexel Hill, PA: Casemate.
ISBN
978-1-935149-04-0
.
Spletni viri
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|