Bla? Arni?
Rojstvo	31. januar 1901 ( {{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}} ) [1] [2] Lu?e
Smrt	1. februar 1970 ( {{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:1|2|0}} ) [1] [2] (69 let) Ljubljana
Dr?avljanstvo	SFRJ
Poklic	skladatelj , harmonikar

Bla? Arni? , slovenski skladatelj , * 31. januar 1901 , Lu?e v Savinjski dolini , † 1. februar 1970 , Ljubljana .

Arni? sodi med tiste skladatelje, ki so se jasno in nedvoumno izrekli proti vsakr?ni abstraktnosti glasbene umetnosti . O svoji umetnosti ni veliko govoril, svojo estetiko pa je jedrnato opredelil z naslednjimi besedami: ≫ Na glasbo gledam kot na enega najmo?nej?ih izrazov ?love?kih ?ustev. Glasba je tisti element, ki ?loveka plemeniti. Zato tudi ne more biti abstraktna. ?loveku mora dati do?ivetja, ne sme pa se naslanjati zgolj na razvoj muzikalnih principov. ?e bi imeli glasbo za abstrakten pojem bi s tem negirali svoja ?ustva. Vse bogastvo ob?utij in ?lovekov zna?aj se oblikujejo le na doma?i grudi. Tako nastane tudi lastni izraz, lastni glasbeni jezik, ki si ga je mogo?e ustvariti le v stiku z doma?o zemljo. ≪

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Arni? se je rodil v Lu?ah v Savinjski dolini, na samotni kmetiji pod Raduho , in se ob prvih glasbeni vzgibih, ki jih je dobil v doma?em okolju, odlo?il za glasbo. ?tudiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani , kasneje ?e na Novem dunajskem konzervatoriju ( Rudolf Nilius , 1930-1932), v Var?avi (1938) in v Parizu (1939). Deloval je kot u?itelj v Bolu na Bra?u (1934-1935), na srednji ?oli Glasbene akademije v Ljubljani (1940-1943), po koncu druge svetovne vojne in vrnitvi iz ujetni?tva v koncentracijskem tabori??u Dachau pa je prevzel profesuro na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Muzikolo?ka stroka je njegove skladateljske za?etke povezala z vplivi Brucknerja in ruske peterice , njegov izraz pa klasificirala kot ≫neoromanti?ni realizem≪. Skladatelj je imel o tem skromnej?e mnenje: ≫ Ko sem za?el pisati, nisem ?util nobene potrebe, da bi se naslanjal na Brucknerja in rusko peterico ≪, je dejal, ≫ res pa je, da so me osvojili Beethoven , Bach , klasiki in pozneje romantiki. Toda pri pisanju sem bil samostojen. Naslonil sem se na Raduho in v njej za?util toliko mo?i, da drugih vzgibov nisem niti potreboval, niti iskal. ≪ Mo?, ki jo Arni? opisuje, je botrovala nastanku obse?nega skladateljskega opusa , tesno povezanega s koreninami, z usodo in zgodovinsko vpetostjo slovenskega naroda . Po besedah akademika Uro?a Kreka je Arni? ≫ epski simfonik brez primere v slovenski zgodovini, pionir in oblikovalec vzvi?enega doma?ijskega izraza ≪. ?eprav je Arni? svojim simfoni?nim pesnitvam in simfonijam ve?inoma nadel tematske naslove, pa je vztrajal pri tem, da njegove umetnosti ne gre me?ati s programsko glasbo .

Je avtor obse?nega in za Slovence prvobitnega simfoni?nega opusa: 8 simfonij , mnoge simfoni?ne pesnitve in solisti?ni koncerti .

Leta 1947 je prejel Pre?ernovo nagrado za skladateljsko delo Gozdovi pojejo .

Umrl je v prometni nesre?i.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Njegovi otroci, dirigent Lovrenc Arni? , violinist Jernej Arni? in skladateljica Bla?enka Arni?-Leme? , so sledili o?etovim glasbenim stopinjam.

Opus [ uredi | uredi kodo ]

Ta razdelek potrebuje raz?iritev . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite . (mesec ni naveden )

Simfonije [ uredi | uredi kodo ]

1. simfonija - Te Deum , za orkester, orgle in me?ani zbor (1932)
2. simfonija - Simfoni?na rapsodija , za orkester in klavir (1933)
3. simfonija - Duma , za orkester, bas in me?ani zbor (1929-42)
4. simfonija - Resurrectionis (1931-42)
5. simfonija - Vojne vihre (1941)
6. simfonija - Samorastnik (1950)
7. simfonija - Simfonija dela (1948)
8. simfonija - Na doma?i grudi (1951)
9. simfonija - Vojna in mir , za soliste, zbor in simfoni?ni orkester (1960)

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam slovenskih skladateljev
• seznam prejemnikov Pre?ernove nagrade

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Spletna stran, posve?ena skladatelju.
• Klemen?i? Ivan. ≫Arni? Bla?≪ . Novi Slovenski biografski leksikon . Ljubljana: ZRC SAZU , 2013 – prek Slovenska biografija .

1. ↑ ^{1,0 1,1} Proleksis enciklopedija , Op?a i nacionalna enciklopedija ? 2009.
   d:Track:Q3407324
2. ↑ ^{2,0 2,1} Brozovi? D. , Ladan T. Hrvatska enciklopedija ? LZMK , 1999. ? 9272 p.
   d:Track:Q1264934 d:Track:Q429032 d:Track:Q18446 d:Track:Q1789619