한국   대만   중국   일본 
Bernard Montgomery - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Bernard Montgomery

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bernard Law Montgomery
Vzdevek ≫Monty≪
Rojstvo 17. november 1887 ( {{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}} ) [1] [2] […]
Kennington [d]
Smrt 24. marec 1976 ( {{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}} ) [2] [3] […] (88 let)
Alton [d]
Pripadnost Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Velika Britanija
Aktivna leta 1908-1958
?in Feldmar?al
Poveljstva osma armada 1942-1943
21. armadna skupina
1943-1945
Na?elnik Imperialnega general?taba
1946-1948
Namestnik Poveljnika Evropskih NATO -vih sil
1951-1958
Oboro?eni konflikti Prva svetovna vojna
Irska vojna za neodvisnost
Arabska vstaja v Palestini (1936-1939)
Druga svetovna vojna
Podpis

Bernard Law Montgomery , * 17. november 1887 , Kennington, Zdru?eno kraljestvo , † 24. marec 1976 , Alton.

Montgomery je bil mar?al britanske kopenske vojske.Bil je poveljnik zavezni?kih sil v bitki pri El Alameinu . Njegova 8. armada je odigrala pomembno vlogo tako v bitki pri El Alameinu, kot pri predaji enot sil osi v Severni Afriki . Po zmagi v Severni Afriki je poveljeval v Italiji , nato pa v zavezni?ki operaciji Overlord (Dan D).

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Mladost [ uredi | uredi kodo ]

Montgomery se je rodil v londonskem predelu Kennington leta 1887 kot ?etrti otrok od devetih, o?etu Henryu Hutchinsonu Montgomeryu , anglikanskemu duhovniku in mami Maud Montgomery . Montgomery je bil kot otrok velikokrat pretepen s strani njegove mame. O?e je bil odsoten, ker je bil ?kof na Tasmaniji . Njegova mati se ni zanimala za izobrazbo svojih otrok in je najemala u?itelje, da bi otroke nau?ila nekaj osnovnih stvari. Leta 1897 je nadaljeval ?olanje v kraljevi ?oli v Canterburyu , leta 1901 pa se je vpisal na ?olo sv. Pavla v Londonu, nato pa istega leta na kraljevo voja?ko akademijo Sandhurst . Iz voja?ke akademije bi bil kmalu izklju?en saj je podtaknil po?ar . Po kon?anem ?olanju, leta 1908 je bil dodeljen kraljevemu Warwickshirskemu polku . Skupaj s polkom je bil poslan v Indijo , kjer je ostal do leta 1913.

Prva svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Takoj po za?etku prve svetovne vojne v avgustu, leta 1914, so Montgomeryja in njegov polk premestili v Francijo . Med umikom iz mesta Mons je bilo pol njegovega polka uni?enega. Boj je nadaljeval 13. oktobra, v mestu Bailleul, v bli?ini belgijske meje kjer je potekala zavezni?ka ofenziva na nem?ke polo?aje. Med bojem je bil ustreljen v prsa ter koleno. Ranil ga je nem?ki ostrostrelec . Montgomeryju je na pomo? prisko?il narednik voda, a je bil pri tem ubit.

Po okrevanju se je Bernard Montgomery spomladi leta 1915 vrnil kot brigadni major , zadol?en za urjenje kadetov ki so bili vpoklicani v vojsko med mobilizacijo . Spomladi, leta 1916 je bil preme??en na zahodno fronto kjer je sodeloval v bitki na Somi , v bitki za Arras in v tretji bitki za mesto Ypers . Medtem so ga premestili v 9. korpus ki je spadal pod poveljstvo generala Sira Herberta Plumerja , poveljnika 2. armade.

Do konca vojne je Montgomery sodeloval ?e v dveh bitkah: v ?etrti bitki za Ypers in v tretji bitki za Aisne . Vojno je kon?al kot za?asni podpolkovnik 47. divizije .

Medvojna leta [ uredi | uredi kodo ]

Po kon?ani prvi svetovni vojni je Montgomery postal poveljnik bataljona okupacijskih sil ki so ostale v Nem?iji po kon?ani vojni. Novembra 1919 so mu odvzeli vojne ?ine, zaradi ?esar je spet postal stotnik . Napisal je vrsto voja?kih priro?nikov, ki so temeljili na njegovih osebnih voja?kih izku?njah. Leta 1920 je nato redno napredoval v brigadnega majorja in bil preme??en v 17. pehotno brigado , ki je bila v ?asu trajanja irske vojne za neodvisnost name??ena v Irskem mestu Cork .

Leta 1923 je bil prem??en v 49. teritorialno divizijo , dve leti kasneje pa v 1. Kraljevi Warwickshireski polk nato pa bil povi?an v majorja in ponovno preme??en kot in?truktor v voja?ko ?olo Camberley . Leta 1927 je spoznal svojo ?eno Elizabeth Carver in se ?e istega leta z njo tudi poro?il. Naslednje leto se jima je rodil sin David.

Leta 1931 je Montgomery postal podpolkovnik 1. bataljona kraljevega Warwickshirskega polka in bil skupaj s polkom poslan v Palestino , Egipt in Indijo . Napredoval je in postal polkovnik ter hkrati postal voja?ki in?truktor v indijski voja?ki ?oli v mestu Quetta .

Leta 1937 je postal poveljnik 9. pehotne brigade s ?inom brigadirja . Istega leta mu je umrla ?ena. Za Montgomerya je bila to huda izguba. Takoj po pogrebu je za?el z organizacijo vaje amfibijskega desanta . Z njo je Montgomery navdu?il generala Wavella in tako napredoval v generalmajorja ter prevzel poveljstvo nad 8. pehotno divizijo ki je bila stacionirana v Palestini. Leta 1939 je hitro zatrl arabski upor. Po zadu?itvi upora je bil poklican domov, da bi prevzel 3. pehotno divizijo (imenovana tudi Iron Division). Na poti domov je resno zbolel zato je moral za dva meseca prelo?iti za?etek poveljevanja.

Druga svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Po britanski vojni napovedi Nem?iji, 3. septembra 1939 je bila 3. pehotna divizija preme??ena v Belgijo kot del Britanskih ekspedicijskih sil (British Expeditionary Force). Montgomery je predvidel, da proti nem?ki vojski nimajo mo?nosti, zato je svojo divizijo uril tako, da bi v primeru umika imela ?im manj?e izgube. To se mu je pozneje obrestovalo. Ko je nem?ka vojska 10. maja 1940 spro?ila napad na Belgijo se je njegova 3. divizija umaknila brez ve?jih izgub. Med operacijo Dinamo (evakuacijo 330.000 britanskih in francoskih vojakov v Veliko Britanijo), je prevzel poveljstvo nad 2. korpusom . Po vrnitvi v domovino je napredoval v generalporo?nika , prevzel poveljstvo nad 5. korpusom in se zapletel v dolgotrajni spor s poveljnikom ju?nega poveljstva Claudom Auchinleckom . Aprila 1941 je prevzel poveljstvo nad 12. korpusom , v mesecu decembru istega leta pa je postal poveljnik jugovzhodne armade , da bi jim poveljstvo dviginilo moralo. V ?asu Montgomeryevega poveljevanja armadi je razvil nekaj novih taktik in jih s pomo?jo vaj preizkusil v praksi.

Boji v Severni Afriki in Italiji [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1942 se je pokazala potreba po novem poveljniku kopenskih sil. Auchinleck je bil hkrati poveljnik 8. armade in poveljnik sil na Bli?njem vzhodu . Ko je Winston Churchill obiskal Bli?nji vzhod, je bil odlo?en, da bo to spremenil in tako je za poveljnika 8. armade postavil Williama Gotta . Gott na tem mestu ni bil dolgo, saj je njegovo letalo strmoglavilo med letom v Kairo . Tako je bil Churchill prisiljen za poveljnika postaviti Montgomeryja, ki je bil ravno imenovan za poveljnika vseh britanskih kopenskih sil v zavezni?ki operaciji Bakla .

Poveljstvo je prevzel 13. avgusta 1942 in takoj ukazal ustanovitev Britanskega oklepnega korpusa (po vzoru nem?kega tankovskega korpusa). S tem korpusom je okrepil 48 km dolg odsek obrambne ?rte pri El Alameinu . Nato je zaprosil generala Alexandra naj mu po?lje dve sve?i britanski diviziji. Montgomery je zaprosil za 51. in 44. divizijo, ki ju je tudi dobil in ju namestil za obrambo Nilove delte v primeru, da bi bilo to potrebno. Naslednji ukrep je bil premestitev njegovega kopenskega poveljstva v bli?ino poveljstva zra?nih sil, saj je menil, da morata letalstvo in kopenska vojska sodelovati ter koordinirati svoje akcije. Ukazal je okrepiti vi?avje Alam el Halfa , ki se je nahajalo za njegovimi prvimi bojnimi ?rtami. Predvideval je, da bo Rommel najprej napadel tam in kot se je kasneje izkazalo, je imel Montgomery prav.

Montgomery se je zelo posvetil dvigovanju morale svojih mo? in se tako ve?krat pojavil med njimi, jim delil cigarete in se pogovarjal z njimi. Takrat je tudi dobil svojo ?rno baretko, po kateri je bil tako znan med svojimi mo?mi. Ko sta 19. avgusta na pregled mo? pri?la poveljnik Brooke in general Alexander , sta bila navdu?ena nad razpolo?enjem, ki je takrat vladalo v 8. armadi.

Prvi boji v Severni Afriki [ uredi | uredi kodo ]

31. avgusta 1942 je Rommel spro?il prvi napad na polo?aje 8. armade. Rommel je hotel obkoliti polo?aje 8. armade, stacionirane na vi?avju Alam el Halfa. Napad je izvedla nem?ko-italijanska pehota , ki je bila zaustavljena po dolgi bitki. Rommlove enote so se morale umakniti, sicer bi tvegale obkolitev svojih polo?ajev. Montgomery je bil dele?en ostrih kritik na ra?un tega, da ni spro?il protinapada na umikajo?e se Rommlove enote. Ponovno zavzetje Severne Afrike je bilo klju?nega pomena za oskrbovanje Malte , ki je bila pomembna strate?ka to?ka za preskrbo in uspeh operacije Bakla. Montgomery je vztrajno zavra?al zahteve Churchilla in Britanskega vojnega kabineta za takoj?en pri?etek ofenzive z glavnim ciljem ponovnega zavzetja Severne Afrike. Montgomery se je odlo?il za skrbne priprave nove ofenzive. Odlo?il se je, da ofenzive ne bo za?el, dokler ne bo imel dovolj mo? in potrebnega materiala za prepri?ljivo zmago nad Rommlovimi enotami. Priprave na ofenzivo so trajale dva meseca. V tem ?asu je uril svoje enote predvsem v no?nem bojevanju, zbiral potreben voja?ki material (dobil je 300 novih ameri?kih tankov M4 Sherman in 90 ameri?kih havbic M7 Priest ) in dvigoval moralo svojim vojakom. Osebno je obiskal vse enote, ki so sodelovale v ofenzivi, in se tako prepri?al, da je vse tako kot mora biti. Proti koncu oktobra je imel na razpolago 200.000 vojakov iz razli?nih dr?av ( ZDA , Zdru?eno kraljestvo, Indija...) in dovolj materiala, da je lahko za?el z ofenzivo.

Bitka pri El Alameinu [ uredi | uredi kodo ]

Bitka pri El Alameinu se je za?ela 23. oktobra 1942 in kon?ala 12 dni kasneje. To je bila prva ve?ja zmaga zaveznikov na kopnem. Montgomery je pravilno napovedal trajanje bitke in ?rtve na zavezni?ki strani (ubitih je bilo 13.500 zavezni?kih vojakov). Takoj po prebitju nem?kih in italijanskih linij se je za?elo zasledovanje be?e?ih enot. Zasledovanje so prepre?ili mo?ni nalivi, ki so pu??avski pesek spremenili v blato, zato ga je moral Montgomery preklicati. Kljub temu je bila bitka velik uspeh. V ujetni?tvo je padlo 30.000 vojakov, nem?ki general von Thoma , ki je poveljeval enotam (Rommel je bil takrat odsoten), in ?e osem drugih generalov .

Boji v Tuniziji [ uredi | uredi kodo ]

Montgomery je napredoval v generala, njegova 8. armada pa je zasledoval Nemce, ki so se umaknili v svoja opori??a v Tuniziji. Med umikanjem so se izogibali nepotrebnim napadom, saj so zavedali britanske bojne mo?i in logisti?ne podpore. To je bil jasen znak zaveznikom, da se vojna v Severni Afriki obra?a v njihovo korist. Montgomery je obdr?al pobudo in prisilil Rommla, da se je umikal iz svojih obrambnih polo?ajev, ker preprosto ni imel ?asa za reorganizacijo. 6. marca 1943 je Rommel spro?il napad na 8. armado pri mestu Medenine ( operacija Capri ) z najve? razpolo?ljivimi nem?kimi silami katerim je kdajkoli poveljeval v Severni Afriki. Napad je bil uspe?no odbit in Rommel se je bil prisiljen umakniti.

Z Rommlom se je spet sre?al 20. marca v bitki za Marethovo linijo. V njej je Montgomery zamenjal svojo taktiko in namesto frontalnega napada namenil glavnino sil napadanju nem?kih polo?ajev po bokih in tako po?asi okoli njih stiskal kle??e. Napade je podkrepil ?e z nizkolete?imi lovskimi bombniki RAF . V tej ofenzivi se je pokazalo odli?no sodelovanje med vsemi rodovi vojske (letalske sile, logisti?na podpora in sodelovanje s posebnimi silami). Po tej bitki je bil odlikovan z redom legije za zasluge , ki ga podeljuje ameri?ka vlada in hkrati napredoval v poveljnika vseh sil.

Boj za Sicilijo [ uredi | uredi kodo ]

Bitka za Sicilijo ( Zavezni?ka invazija na Sicilijo ) se je za?ela 9. julija in kon?ala 17. avgusta 1943. V pripravah na ofenzivo so se za?ele napetosti med Montgomeryem in ostalimi ameri?kimi generali. Jabolko spora je bil Montgomeryev na?rt, da bi se Pattonova 7. armada izkrcala v zalivu Gela (tako bi postala levo krilo Montgomeryevi 8. armadi, ki naj bi se izkrcala v okolici Sirakuz na jugovzhodu Sicilije ), Patton pa je ?elel, da se 8. armada izkrca v Palermu na zahodu Sicilije. Napetost med Montgomeryem in generalom Pattnom ter generalom Bradleyjem je bila na vrhuncu. Razre?ila sta ga sodelovanja pri pripravi na?rtov za ofenzivo, obdr?ala pa sta ga kot generala 8. armade.

Italija [ uredi | uredi kodo ]

Jeseni leta 1943 je Montgomery poveljeval 8. armadi med zavezni?ko ofenzivo v Italiji. Skupaj z Anglo-Ameri?kimi enotami so se izkrcali v Salernu (okolica Neaplja). Skupaj z njegovo 8. armado se je izkrcala tudi ameri?ka 5. armada , ki ji je poveljeval general Mark Clark . Isto?asno so izsko?ili tudi britanski padalci, ki so brez odpora zavzeli pomembno italijansko pristani??e Taranto . 8. armada je bila zadol?ena za vzhodni del zavezni?ke fronte, ki se je raztezala od centralnega Apeninskega gorovja do Jadranske obale. Montgomery je bil kritiziran zaradi po?asnega napredovanja, kar je bila posledica zelo dobro organizirane nem?ke obrambe. Novembra je 8. armada prebila Gustavovo linijo - mo?no utrjene nem?ke pozicije. Nadaljnji preboj je onemogo?il za?etek zime in s tem posledi?no slabo vreme. Montgomery je bil vesel, ko so ga poklicali nazaj v Veliko Britanijo, saj je imel dovolj Italije. Italijo je zapustil 23. decembra 1943.

Izkrcanje v Normandiji [ uredi | uredi kodo ]

Po vrnitvi v Veliko Britanijo je Montgomery prevzel poveljstvo nad 21. armadno skupino , ki je predstavljala vse zavezni?ke kopenske sile, ki naj bi sodelovale v operaciji Overlord . Na?rte za operacijo Overlord so naredili v COSSAC (Chief of Staff the Supreme Allied Commander). Ko je Montgomery pregledal na?rte, je kritiziral COSSAC, saj so bili preve? omejeni. Predlagal je, da se namesto treh divizij izkrca pet divizij. To je bila le ena od njegovih domislic. Potoval je od enote do enote, jim dvigoval moralo in bil prisoten pri urjenju vojakov, ki naj bi sodelovali v izkrcanju. Med 7. aprilom in 15. majem je predstavil svoje na?rte za ofenzivo. Montgomery je predvideval 19-dnevno bitko s koncem, ko bi vse ?ete dosegle reko Sieno in ko bi zavezni?ke ?ete osvojile mesto Caen .

Bitka za Normandijo je trajala dva meseca in pol, kar je bila posledica zelo slabega vremena, ki je zaveznikom onemogo?alo izkrcavanje voja?kega materiala, vojakov in zalog hrane. Montgomery je bil zelo nezadovoljen, ker ni mogel slediti predhodno zastavljenemu bojnemu na?rtu, kritizirala sta ga tudi Bradley in Patton.

Montgomeryev na?rt je bil takoj?ni preboj in osvojitev mesta Caen, a to ni bilo mogo?e, saj britanska vojska ni imela dovolj enot, ki bi bile sposobne izvesti tak preboj. Tako se je Montgomery odlo?il, da bo zamotil nemce v njegovem sektorju in s tem omogo?il la?je napredovanje ameri?ki vojski, ki bi s tem la?je prebila polo?aje nemcev na zahodu ( operacija Kobra ). Po vrsti bitk, ki so sledile, so zavezni?ke sile ujele in porazile nem?ko 7. armado v bitki pri Falaise-Argentanu . Montgomery je v sredini julija s svojimi enotami odrezal nem?ko vojsko, ki se je nahajala na polotoku Bretanja .

Po uspe?nem zavzetju Normandije je sledil preboj do reke Ren . Ameri?ani so zelo pove?ali svojo prisotnost na evropskem boji??u, saj so poleg desetih divizij, ki so bile prvotno na boji??u, izkrcali ?e 85 divizij. Tako je postalo politi?no nemogo?e, da bi poveljnik kopenski sil ostal Britanec. Montgomerya je tako zamenjal general Dwight Eisenhower , Montgomery pa je ostal poveljnik 21. armadne skupine, sedaj sestavljene predvsem iz britanskih in kanadskih enot. Povi?an je bil v feldmar?ala kopenskih sil za svoje zasluge pri izkrcanju v Normandiji.

Pre?kanje Rena [ uredi | uredi kodo ]

Montgomery je prepri?al Eisenhowerja, da opusti taktiko direktnega preboja do Rena, saj je obstajala nevarnost, da bi Nemci razstrelili mostove, ki vodijo ?ez reko Ren. Montgomery je predlagal operacijo Market Garden , katere glavni namen je bil zavarovati glavne mostove ?ez Ren in tako omogo?iti hiter prodor zavezni?kih oklepnih divizij. Ta operacija je bila slabo pripravljena, kar je bilo nezna?ilno za Montgomerya, ki je vedno do potankosti na?rtoval svoje ofenzive. Pri pripravi na?rtov za ofenzivo je celo ignoriral sporo?ila obve??evalne slu?be, ki so govorila o prisotnosti nem?kih oklepnih divizij na obmo?ju napada. Operacija Market Garden je bila prava katastrofa, saj je bila britanska 1. zra?noprevozna divizija popolnoma uni?ena med izvajanjem naloge. Pri tem polomu je imela veliko opraviti tudi Montgomeryeva prezaposlenost, saj je hkrati vodil zavzemanje pomembnega pristani??a Antwerpen .

16. decembra 1944 se je pri?ela ardenska ofenziva , ki so jo spro?ili Nemci in ki je zelo presenetila zavezni?ke sile. Nemci so za?eli z bitko za Bastogne , s katero so nem?ke enote lo?ile 12. armadno skupino in glavnino 1. armade Kopenske vojske ZDA od ostalih enot. Ker je bil poveljnik 12. armadne skupine Omar Bradley stacioniran v Luksemburgu , je bilo ote?eno komuniciranje z 12. armadno skupino in tako se je Eisenhower odlo?il premestiti 1. in 9. armado pod poveljstvo 21. armadne skupine, ki ji je poveljeval Montgomery. Ta je hitro izkoristil nastalo situacijo in takoj osebno obiskal vsa divizijska in armadna poveljstva ter se posvetoval z generali o situaciji. Ustanovil je britanski 30. korpus kot strate?ko rezervo, hitro reorganiziral obrambo na severnem krilu in ukazal evakuacijo mesta St. Vith . Skupaj s prebivalci se je umaknila tudi vojska.

Eisenhower je od Montgomerya za 1. januar 1945 zahteval za?etek ofenzive, ki naj bi britanske enote zdru?ila s Pattonovimi silami, ki so prodirale proti severu ?e od 19. decembra. Tako bi Nemce ujeli v past in imeli mo?nost popolnega uni?enja nem?ke vojske. Montgomery je zavrnil to zahtevo, saj ni bil dovolj pripravljen, hkrati pa se mu ni zdelo vredno boriti se za strate?ko nepomembno obmo?je. Napad je spro?il ?ele 3. januarja, ko so se nem?ke enote ?e umaknile. Velik del ameri?ke vojske je menil, da se Montgomery ne bi smel obotavljati pri ofenzivi. Po koncu ofenzive je bila 1. armada dodeljena nazaj pod 12. armadno skupino, 9. armada pa je ostala pod poveljstvom 21. armadne skupine dokler ni pre?kala Rena.

Montgomeryeva 21. armadna skupina je februarja1945 napredovala proti Renu. Reko so pre?kali 24. marca in po skrbno na?rtovani ofenzivi obkolili Nem?ko armadno skupino B , ki se je nahajala v Porurju . Montgomeryeva glavna naloga je bila zavarovati krilo ameri?ke fronte. Montgomery je bil opozorjen, da bi Rde?a armada lahko zavzela Dansko , zato je sklenil zavzeti nem?ki mesti Hamburg in Rostock in tako odrezati danski polotok. 4. maja 1945 je sprejel predajo nem?kih sil v severni Nem?iji, Danski in Nizozemski .

Poznej?e ?ivljenje in smrt [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1946 je Montgomery dobil svoj plemi?ki naziv. Postal je 1st Viscount Montgomery of Alamein . Istega leta je postal poveljnik britanske vojske. To funkcijo je opravljal do leta 1948, ko mu je potekal mandat, ki mu ga ministrski predsednik ni podalj?al. Na njegovo mesto je postavil generala Williama Slima . Bil je predsednik Zahodnoevropske unije (to je varnostna organizacija, ki nima nobene povezave z EU ) in poveljnik vseh njenih sil. Leta 1951 je postal namestnik generala Eisenhowerja pri ustanavljanju zveze NATO . Montgomery je bil zelo predan vojak, ki je od svojih mo? pri?akoval veliko discipline in u?inkovitosti. Kot Eisenhowerjev namestnik je opravljal in?pekcije vojakov in pripravljal skupne vaje zveze NATO. Kot namestnik je slu?il tudi pod Eisenhowerjevima naslednikoma Matthewom Ridgwajem in Alom Gruentherjem . Upokojil se je leta 1958, pri starosti 71 let.

Bernard Montgomery je umrl leta 1976, v starosti 88 let, na svojem domu v mestu Alton.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 SNAC ? 2010.
  3. ↑ 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. ↑ Discogs ? 2000.

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Bernard Montgomery .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bernard_Montgomery&oldid=6141924 ≪