한국   대만   중국   일본 
Bernard Bolzano - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Bernard Bolzano

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

?

Bernard Bolzano
Portret
Rojstvo 5. oktober 1781 ( {{padleft:1781|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [2] […]
Praga , Kraljevina ?e?ka , Sveto rimsko cesarstvo [4] [5] […]
Smrt 18. december 1848 ( {{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [7] [2] […] (67 let)
Praga , Kraljevina ?e?ka , Avstrijsko cesarstvo [4] [5] […]
Dr?avljanstvo   Kraljevina ?e?ka
Poklic matematik , logik , filozof znanosti , teolog , duhovnik , zgodovinar , epistemolog , filozof , profesor , duhovnik , estetik , u?itelj , duhovnik

Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk ), ?e?ko - nem?ki matematik , filozof , teolog in logik , * 5. oktober 1781 , Praga , † 18. december 1848 , Praga.

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Bolzano je bil sin dveh pobo?nih katolikov . Njegov o?e, Bernard Pompeius Bolzano, se je rodil v severni Italiji , in se preselil v Prago, kjer se je poro?il z Mario Cecelio Maurer, nem?ko govore?o h?erjo pra?kega trgovca. Otro?tvo sta pre?ivela le dva od njunih dvanajstih otrok.

Bolzano je leta 1796 za?el ?tudirati matematiko , filozofijo in fiziko na Karlovi univerzi v Pragi . Leta 1800 je za?el ?tudirati tudi teologijo in leta 1804 postal katoli?ki duhovnik . Od leta 1805 je na Karlovi univerzi predaval filozofijo religije in teologijo . V letu 1818 so ga zaradi odli?nih predavanj izbrali za vodjo filozofskega oddelka. Toda svobodni um in nasprotovanje avstro-ogrski monarhiji sta ga kmalu leta 1819 spravila ob akademsko kariero. Ostanek ?ivljenja je prebil na vasi, njegova dela so ostajala v rokopisih . Leta 1842 se je vrnil v Prago, kjer je tudi umrl.

Leta 1804 je napisal knji?ico Betrachtungen ueber einige Gegenstaende der Elementargeometrie , kjer je zapisal: ≫Na posamezni to?ki ni ni? dolo?ljivega, saj o nobeni nismo privzeli apriornih trditev, zato je najpreprostej?i predmet geometrijskih raziskav dvojica to?k. Iz takega hkratnega videnja dveh to?k izvirajo predikati (pojmi) zanju, ki jih pri posamezni to?ki ni.≪ Za par to?k a , b , je pojasnjeval potem na ?iroko, sta taka pojma razdalja to?ke b od to?ke a in smer, v kateri le?i b proti a . Je tudi ?e slutil, da bo usmerjena daljica re?ila geometrijo trikotnika . ( Funktionentheorie iz leta 1830 je iz?la, na primer, ?ele leta 1930.) V letu 1817 je izdal bro?uro Rein analytischer Beweis des Lehrsatzes, dass zwischen je zwei Werten, die ein entgegengesetzes Resultat gewahren, weningstens eine reele Wurzel der Gleichung liege (?isto analiti?ni dokaz izreka , da med dvema vrednostima, ki dajeta nasprotna rezultata, le?i vsaj en koren ena?be ). Njegov ostri duh je zarezal globoko brazdo v osnove matematike. ?al je ostala sodobnikom skrita in marsikaj, kar je sam pridelal na za?etku stoletja, je moral ob njegovem izteku ponoviti Weierstrass .

Bolzano je dal tudi dana?nji pomen zveznosti funkcije . V Eulerjevem ?asu so zveznost opredeljevali druga?e. Bolzano je rekel: ≫Pri pravilni opredelitvi izraza funkcija se spreminja po zakonu zveznosti pri vseh x , ki le?e znotraj ali zunaj znanih meja, razumemo le tole: naj bo x kaka od teh vrednosti, tedaj postane manj?a od vsake naprej predpisane vrednosti, ?e je le dovolj majhen.≪ Napisal je tudi neobjavljeno delo Groessenlehre . Leta 1837 je objavil delo Teorija znanosti ( Wissenschaftslehre ). Delo je imelo ?tiri dele in ni pokrivalo le filozofije znanosti v sodobnem smislu, ampak tudi logiko , epistemologijo in znanstveno pedagogiko .

Po njegovi smrti je leta 1851 iz?lo delo Paradoksi neskon?nosti ( Paradoxien des Unendlichen ); ( Paradoxy neskone?na } (N?SAV, Praga 1963). Njegovo delo je vplivalo na Cantorjev razvoj teorije mno?ic v matematiki in Husserlov razvoj fenomenologije v filozofiji. Njegovo filozofsko delo sta ponovno odkrila Husserl in Twardowski , oba Brentanova u?enca. Preko njiju in prek Fregejevega dela, je imel Bolzano pionirsko vlogo pri nastanku fenomenologije in analiti?ne filozofije .

Dela [ uredi | uredi kodo ]

  • Vlastni ?ivotopis , (Odeon, Praga 1981).

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. http://www.iep.utm.edu/bol-math/
  2. 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive ? 1994.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. 4,0 4,1 Больцано Бернард // Большая советская энциклопедия : [в 30 т.] ? 3-е изд. ? Moskva : Советская энциклопедия , 1969.
  5. 5,0 5,1 Nacionalna zbirka normativnih podatkov ?e?ke republike
  6. 6,0 6,1 Dr. Constant v. Wurzbach Bolzano, Bernhard // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich : enthaltend die Lebensskizzen der denkwurdigen Personen, welche seit 1750 in den osterreichischen Kronlandern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben ? Wien : 1856. ? Vol. 2. ? S. 35.
  7. data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]