Beauvais
Ob?ina
Lega
Francija Hauts-de-France
49°26′3″N 2°5′15″E  /  49.43417°N 2.08750°E  / 49.43417; 2.08750
Dr?ava	Francija
Regija	Hauts-de-France
Departma	Oise
Okro?je	Beauvais
Kanton	Beauvais-Jugozahod Beauvais-Severovzhod Beauvais-Severozahod
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Beauvais
Upravljanje
? ?upan (2008-2014)	Caroline Cayeux
Povr?ina 1	33,31 km 2
Prebivalstvo   (1 januar 2021) [1]	56.677
? Gostota	1.700 preb./km 2
?asovni pas	UTC+01:00 ( CET )
?  Poletni	UTC+02:00 ( CEST )
INSEE / Po?tna ?tevilka	60057 /60000
Nadmorska vi?ina	57?170 m (povp. 67 m)
1 Podatki francoske zemlji?ke knjige, ki ne vklju?ujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km 2 in re?nih estuarijev.

Beauvais je mesto in ob?ina v severni francoski regiji Pikardiji , prefektura departmaja Oise . Beauvais se nahaja pribli?no 75 kilometrov od Pariza. Prebivalci mesta se imenujejo Beauvaisiens.

Ob?ina (fr.: commune ) Beauvais je imela 54.289 prebivalcev (leta 2012) po podatkih INSEE (Institut national de la statistique et des etudes economiques), in velja za najbolj naseljeno mesto v departmaju Oise in tretje najbolj naseljeno mesto v Picardiji. Skupaj s predmestji in satelitskimi naselji, ima 103.885 prebivalcev.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Beauvais je bil znan v ?asu Rimljanov kot galsko-rimsko ime Caesaromagus ( magos je keltsko ime za 'polje'). V post-renesan?ni latin??ini se je upodabljalo ime Bellovacum od Bellovacijev, plemena Belgov , katerih glavno mesto je bil. V devetem stoletju je postal grofija, ki so jo okoli leta 1013 prevzeli ?kofje Beauvaisa, ki so postali plemi?i ( peer ) Francije v dvanajstem stoletju. Na kronanju kraljev je ?kof Beauvaisa nosil kraljevski pla?? in s ?kofom iz Langresa dvignil kralja s prestola , da bi ga predstavili ljudem.

De Bello Gallico II. knjiga 13. poro?ilo: ko se je Julij Cezar pribli?eval utrjenemu mestu imenovanem Bratuspantium v de?eli Bellovaci, so se prebivalci predali, ko je bil oddaljen pribli?no 5 rimskih milj . Njegovo ime je gal??ini za "kraj, kjer so izdajali sodne odlo?be" od * bratu-spantion . Nekateri pravijo, da je Bratuspantium Beauvais. Drugi pravijo, da je Vendeuil-Caply ali Bailleula sur Therain. ^{[2] [3]}

Od 1004-1037 je bil grof Beauvaisa Eudes I.I de Blois.

V listini datirani v 1056/1060, je Eon I. de Penthievre dodelil zemlji??e ≫in pago Belvacensi≪ (Beauvais, Picardija) samostanu Saint-Aubin v Angersu . (Opomba: Morda je podedoval po svojem o?etu Geoffreyu I., vojvoda Bretanjski od mater Ermengarde-Gerberga Anjou, ki je bila znana, da je imela tam v lasti nepremi?nine)

Leta 1346, med stoletno vojno , se je mesto moralo braniti pred Angle?i , ki so ga spet oblegali leta 1433. Obleganje leta 1472 pod vodstvom burgundskega vojvode Karla Drznega , je bilo znano po juna?tvu mestnih ?ensk, pod vodstvom Jeanne Hachette , v ?igar spomin ?e vedno praznujejo s procesijo 14. oktobra (praznik Sainte Angadreme), v katerem imajo ?enske prednost pred mo?kimi.

Zanimiva najdba novcev iz visokega srednjega veka je postala znana kot Beauvais Hoard , ker so bili nekateri britanski in evropski kovanci najdeni v francoskem samostanu v Beauvaisu. Depo, ki je vseboval razli?ne redke in izjemno redke anglo-normanske penije, angle?ke in tuje kovance, je bil znan po tem, da so ga na?li v ali blizu Pariza. ^{[4] [5]}

Beauvais je bil v veliki meri po?kodovan med prvo svetovno vojno in ?e enkrat v drugi svetovni vojni , v ?asu nem?kega pohoda na Pariz junija 1940. Velik del starej?ega dela mesta je bil skoraj uni?en in stolnica pa mo?no po?kodovana, preden so mesto osvobodile britanske sile 30. avgusta 1944. ^[6]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Mesto le?i v severni Franciji ob soto?ju rek Therain in Avelon , pribli?no 62 km od Amiensa , 59 km od Compiegne , 78 km od Pariza , 81 km od Rouena , 160 km od Reimsa in 198 km od Lilla .

Mesto ima oceansko podnebje , blago in vla?no. Povpre?na letna temperatura je 9,9 °C (obdobje 1961 na leto 1990), povpre?no letno son?no obsevanje je 1669 ur (od 1991 do leta 2010). Hribi obmo?ja Pays de Bray ??itijo Beauvais pred padavinami. Koli?ina padavin je 669 mm na leto v povpre?ju (1981-2010). Megla je pogosto prisoten, in je ocenjena na pribli?no 55 dni v letu.

Administracija [ uredi | uredi kodo ]

Beauvais je sede? treh kantonov:

• Kanton Beauvais-Jugozahod (del ob?ine Beauvais, ob?ine Allonne , Aux-Marais , Goincourt , Saint-Martin-le-Nœud : 23.655 prebivalcev),
• Kanton Beauvais-Severovzhod (del ob?ine Beauvais: 18.365 prebivalcev),
• Kanton Beauvais-Severozahod (del ob?ine Beauvais, ob?ine Fouquenies , Herchies , Pierrefitte-en-Beauvaisis , Savignies : 19.946 prebivalcev).

Mesto je prav tako sede? okro?ja, v katerega so poleg njegovih vklju?eni ?e kantoni Auneuil , Chaumont-en-Vexin , Coudray-Saint-Germer , Crevecœur-le-Grand , Formerie , Grandvilliers , Marseille-en-Beauvaisis , Meru , Nivillers , Noailles in Songeons z 218.353 prebivalci.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Beauvais je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest .

Stolnica [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Stolnica svetega Petra v Beauvaisu .

Stolnica, ki je posve?ena sv. Petru ( Cathedrale Saint-Pierre de Beauvais ) je v nekaterih pogledih najbolj drzen dose?ek francoske gotske arhitekture , sestavljena le iz pre?ne ladje in kora z apsido , ki ima sedem kapel . Oboki v notranjosti presega 46 m v vi?ino. Stolnica je do?ivela veliko popravil in obnov v letu 2008.

Majhna romanska cerkev iz 10. stoletja, znana kot Basse Oeuvre je zasedala mesto, namenjeno za glavno ladjo; velik del vzhodnega konca je bil poru?en, da bi naredili prostor za novo katedralo.

Graditi se je za?ela leta 1247, pod ?kofom William od Gresa (Guillaume de Gres, Guillaume de Grez), z dodanimi 5 m v vi?ino, da bi bila najvi?ja stolnica v Evropi. Delo je bilo prekinjeno leta 1284 zaradi poru?itve stropa kora. Katastrofa je povzro?ila za?asno pomanjkanje poguma med zidarji, ki so delali v gotskem slogu. Transept bil zgrajen med letoma 1500 do 1548. Leta 1573 je padec preve? ambiciozno zastavljenega osrednjega stolpa ponovno ustavil delo, in kasneje dodan majhen dodatek.

Fasada, ?e posebej ju?na, ima vse bogastvo poznega gotskega sloga. Stolnica ima izrezljana lesena vrata tako na severnem kot ju?nem portalu, ki so mojstrovina gotske in renesan?ne izdelave. Cerkev ima dovr?eno astronomsko uro (1866) in tapiserije iz petnajstega in sedemnajstega stoletja. Njeni glavni umetni?ki zakladi so vitraji iz trinajstega, ?tirinajstega in ?estnajstega stoletja, najlep?e od njih je iz roke renesan?nega umetnika, Engrand Le Prince, rojenega v Beauvaisu. Njegovih je tudi nekaj vitrajev v St. Etienne, drugi cerkvi v mestu in zanimiv primer prehoda med romaniko in gotiko.

V srednjem veku so 14. januarja, na praznik oslov, praznoval v stolnici, v spomin na Beg v Egipt .

Drugo [ uredi | uredi kodo ]

• trg Place de l'Hotel de Ville , obmo?je ?tevilnih zgradb iz srednjega veka;
• ?kofijska pala?a iz 16. stoletja, delno zgrajena na okopih iz anti?nega obdobja, danes je v njej sodi??e;
• Mestna hi?a ( Hotel de ville ), v bli?ini katerega stoji kip Jeanne Hachette, je bila zgrajena leta 1752.

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Beauvais je pobraten z:

• Maidstone , Velika Britanija, od 1961
• Witten , Nem?ija, od 1975 ^[7]
• Setubal , Portugalska, od 1982.
• Dej , Romunija, od 2003
• Tczew , Poljska, od 2003

Rojeni v Beauvaisu [ uredi | uredi kodo ]

• Jean-Baptiste Dubos , diplomat, zgodovinar, pisatelj,
• Alfred Des Cloizeaux , francoski mineralog,
• Henri Leon Lebesgue , matematik.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Franciji

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Beauvais

• uradna stran (v franco??ini)