Pod terminom barvna revolucija ( angle?ko colour revolution ) ozna?ujemo ve? protestov in spremljajo?ih poskusov sprememb oblasti in dru?bene ureditve zlasti na obmo?ju nekdanje Sovjetske zveze v za?etku 21. stoletja.

Udele?enci barvnih revolucij so uporabili metode nenasilne in dr?avljanske nepokor??ine , ki so jih med drugim navdihnila besedila Genea Sharpa , da bi protestirali proti vladam, ki so bile ocenjene kot skorumpirane in/ali avtoritarne. Ta gibanja, ki so demonstrirala proti vladam, ki so bile domnevno proruske, so podprla kandidature politikov, ki so podpirali prozahodno politiko, kot so Viktor Ju??enko , Miheil Saaka?vili in Kurmanbek Bakijev . Barvne revolucije sta zaznamovala uporaba sodobnih komunikacijskih sredstev in interneta, modernih marketin?kih prijemov ter mo?na vloga nevladnih organizacij v protestih. ^{[1] [2]} Tako so barvne revolucije sprejele dolo?eno barvo (ali ro?o) kot simbol in jo uporabljale v orodjih politi?ne propagande, kot so nalepke, de?ni pla??i in ustvarjanje skupin za izobra?evanje o demokraciji. ^{[3] [4]}

Uspe?ne barvne revolucije so se zgodile v Gruziji ( revolucija vrtnic , 2003), Ukrajini ( oran?na revolucija , december 2004 in januar 2005) in, ?eprav z nasilnimi posledicami, v Kirgizistanu ( revolucija tulipanov , 2005). Povod za ve?dnevne mno?i?ne demonstracije so bile v teh primerih domnevno sporne volitve. Na volitvah so zmagali obstoje?i voditelji, ki so jim o?itali razli?ne volilne goljufije. Protesti so vodili do odstopa ali poraza starega voditelja na ponovljenih volitvah.

Zaradi podobnih okoli??in, poteka protestov in na?ina menjave oblasti nekateri kot barvno revolucijo obravnavajo tudi dogajanje v Zvezni republiki Jugoslaviji leta 2000, ki je privedlo do odstavitve Milo?evi?a . Raz?irjeno je tudi mnenje, da je slu?ila kot model za kasnej?e barvne revolucije.

V zgornjih primerih je bil odpor uspe?en. Nasprotno pa protesti po predsedni?kih volitvah leta 2006 v Belorusiji leta 2006, ki so se zgledovali po oran?ni revoluciji v Ukrajini, niso uspeli. Leta 2014 je v Ukrajini pri?lo do podobnega protestnega gibanja Evromajdan , ki je pripeljalo do ponovne menjave oblasti. Leta 2020 so v Belorusiji znova potekali protesti proti rezultatom predsedni?kih volitvah , ki pa so bili zatrti. Leta 2022 je Rusija ob izbruhu nemirov v Kazahstanu obto?ila ZDA, da spodbujajo novo barvno revolucijo na obmo?ju biv?e Sovjetske zveze. Nekateri med poskuse barvnih revolucij ?tejejo tudi proteste po parlamentarnih volitvah leta 2009 v Moldaviji , poskus sne?ne revolucije v Rusiji med leti 2009-2011 ter proteste pod geslom #MerzhirSerzhin (v prevodu iz armen??ine #ZavrniSer?a ) ob izbiri predsednika parlamenta v Armeniji leta 2018.

Barvne revolucije so slu?ile tudi kot vzor za razli?na druga protestna gibanja, med drugim cedrno v Libanonu (2005), modro v Kuvajtu (2005), ?afranovo v Mjanmaru (2007), zeleno v Iranu (2009), vijoli?no v Moldaviji (2009), jasnimovo v Tuniziji (2011; ki je spro?ila val protestov znanih kot arabska pomlad ) ter pisano revolucijo v S. Makedoniji (2016).

Barvne revolucije nekateri opisujejo tudi kot ≫demokrati?en val≪ med padcom komunizma v Evropi (1989?1990) in arabsko pomladjo (2010?2012). ^[5]

Po mnenju nekaterih komentatorjev so ta gibanja predstavljala upanje za vzpostavitev liberalne demokracije po zahodnem vzoru, odprava korupcije, dostop do zahodnega na?ina ?ivljenja in tr?nega gospodarstva ter za geopoliti?no pribli?evanje postsovjetskih dr?av Zahodu. Po mnenju drugih komentatorjev pa ta gibanja niso bila ni? drugega kot sredstvo, ki ga je uporabila nova, mlaj?a in prozahodna elita, ki je bila sposobna kanalizirati splo?no nezadovoljstvo, da bi pri?la na oblast. Po mnenju tretjih pa to niso bila spontana gibanja, ampak so jih financirale in organizirale tuje sile (dr?avne ali zasebne), predvsem Ameri?ani. ^{[6] [7]}

Vloga Zdru?enih dr?av Amerike v barvnih revolucijah je predmet precej?nje polemike. Kritiki ZDA obto?ujejo vodenja in prikritega financiranja tovrstnih revolucij, da bi raz?irile svoj vpliv. ^[8] Raz?irjeno je mnenje, da so barvne revolucije ≫produkt spletk ZDA in drugih zahodnih sil≪ in pomenijo nezakonito vme?avanje v notranje zadeve suverenih dr?av. Termin ≫barvna revolucija≪ je bil uporabljen tudi kot pejorativen izraz za ozna?evanje protestov, katerih nasprotniki menijo, da gre za neupravi?en vpliv tujih sil. V tem smislu se izraz v politi?nem besednjaku pogosto uporablja v slab?alnem pomenu.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• dr?avljanska nepokor??ina

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ Vinciguerra, Thomas (13. marec 2005). ≫The Revolution Will Be Colorized≪ . The New York Times (v angle??ini) . Pridobljeno 12. julija 2023 .
2. ↑ Gilbert, Leah; Mohseni, Payam (1. april 2020). ≫NGO laws after the colour revolutions and the Arab spring: Nondemocratic regime strategies in Eastern Europe and the Middle East≪. Mediterranean Politics (v angle??ini). 25 (2): 183. doi : 10.1080/13629395.2018.1537103 .
3. ↑ ≫Gene Sharp, the Cold War Intellectual Whose Ideas Seduced the Left≪ (v angle??ini).
4. ↑ ≫Gene Sharp: Author of the nonviolent revolution rulebook≪ (v angle??ini).
5. ↑ Bunce, Valerie . ≫5 The Drivers of Diffusion: Comparing 1989, the Color Revolutions, and the Arab Uprisings≪ . Oxford Academic (v angle??ini) . Pridobljeno 12. julija 2023 .
6. ↑ ≫Metodo Bergrado: i segreti delle rivoluzioni colorate≪ (v italijan??ini).
7. ↑ ≫I colori dell'arancione e dei biglietti verdi≪ (v italijan??ini).
8. ↑ Bolt, Paul J.; Cross, Sharyl N. (2018). ≫Emerging Non-traditional Security Challenges: Color Revolutions, Cyber and Information Security, Terrorism, and Violent Extremism≪. China, Russia, and Twenty-First Century Global Geopolitics (v angle??ini). Oxford : Oxford University Press. doi : 10.1093/oso/9780198719519.003.0005 .