한국   대만   중국   일본 
Bananal (otok) - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Bananal (otok)

Bananal
Satelitska slika severne konice otoka
Lokaciji v Braziliji
Geografija
Lega osrednja Brazilija
Koordinati 11°20′S 50°25′W  /  11.333°S 50.417°W  / -11.333; -50.417
Povr?ina 1.916.225 km 2  ( 49. )
Uprava
Brazilija
Zvezna dr?ava Tocantins
Dodatne informacije
Razglasitev 4. oktober 1993 [1]

Bananal ( portugalsko Ilha do bananal ) je re?ni otok v osrednji Braziliji , ki le?i sredi obse?nega poplavnega ni?avja veletoka Aragvaja na skrajnem zahodu brazilske zvezne dr?ave Tocantins . Tvori ga reka Aragvaja, ki se v svojem srednjem toku razdeli na ve?ji zahodni in manj?i vzhodni krak (slednji pod imenom Rio Javaes ) ter te?e tako razdeljena 320 km proti severu. Otok je v naj?ir?em delu ?irok 55 km, s skupno povr?ino 19.162,25 km² je najve?ji re?ni otok na svetu in eden od 50 najve?jih otokov sploh . [2] [3]

Otok z okoli?kim ni?avjem predstavlja prehodno obmo?je ( ekoton ) med ni?inskim tropskim de?evnim gozdom pore?ja Amazonke in vi?je le?e?imi savanskimi predeli, pora??ajo ga predvsem savanska drevesa nizke rasti (pokrajina Cerrado) z galerijskim gozdom ob bregovih, v manj?i meri pa tudi odprt de?evni gozd in poplavni gozdovi ter travi??a. Podnebje je suho tropsko , z izrazitima de?evnim in su?nim obdobjem, povpre?no pade 2.000 mm padavin na leto. Tu ?ivijo ?tevilne ranljive ali ogro?ene ?ivalske vrste, kot sta jaguar in tapir , ter mno?ica vrst ptic . [1] [3]

Bananal poseljujejo domorodci , ki pripadajo plemenom, kot so Apinaje, Kraho, Xerente, Tapuia in Karaja. [4] Slednji ?ivijo v rezervatu v srednjem delu otoka in se pre?ivljajo s poljedelstvom, rokodelstvom in lovom na nekatere zavarovane vrste, do ?esar imajo pravico po brazilski zakonodaji o domorodnih ljudstvih. Ta status s pridom izkori??ajo nedomorodni posredniki, ki odkupujejo eksoti?ne primerke in zaradi katerih lov presega trajnostno vzdr?no raven, s tem pa ogro?a naravno ravnovesje. Poleg tega so po otoku posejane nelegalne farme goveda in nekaj nelegalnih naselij. Severna tretjina otoka je za??itena kot narodni park . [5] V novej?em ?asu postaja vse pomembnej?a dejavnost ekoturizem . [6]


Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 ≫The Annotated Ramsar List: Brazil≪ . Ramsar.org. 24. oktober 2013 . Pridobljeno 30. marca 2014 .
  2. ≫Bananal Island≪ . Britannica Online . Pridobljeno 30. marca 2014 .
  3. 3,0 3,1 Diegues, Antonio C.A., ur. (1994). ≫Middle Araguaia River and Bananal Islands (GO/TO/MT/PA)≪. An Inventory of Brazilian Wetlands . Svetovna zveza za varstvo narave . str. 80?81. ISBN   9782831702179 .
  4. ≫Brazil's Indigenous People Resist Large River Modifications≪ . Environment News Service . 30. maj 2001 . Pridobljeno 30. marca 2014 .
  5. Celeste, Lacuna-Richman (2011). Growing from Seed: An Introduction to Social Forestry . Springer Science+Business Media . str. 31?33. ISBN   9789400723177 .
  6. Stronza, Amanda; Durham, William H., ur. (2008). Ecotourism and Conservation in the Americas . CABI. str.  201 . ISBN   9781845934002 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

  • Predstavnosti o temi Bananal v Wikimedijini zbirki