Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bananal
(
portugalsko
Ilha do bananal
) je re?ni
otok
v osrednji
Braziliji
, ki le?i sredi obse?nega poplavnega ni?avja veletoka
Aragvaja
na skrajnem zahodu brazilske zvezne dr?ave
Tocantins
. Tvori ga reka Aragvaja, ki se v svojem srednjem toku razdeli na ve?ji zahodni in manj?i vzhodni krak (slednji pod imenom
Rio Javaes
) ter te?e tako razdeljena 320 km proti severu. Otok je v naj?ir?em delu ?irok 55 km, s skupno povr?ino 19.162,25 km² je najve?ji re?ni otok na svetu in eden od 50
najve?jih otokov sploh
.
[2]
[3]
Otok z okoli?kim ni?avjem predstavlja prehodno obmo?je (
ekoton
) med ni?inskim
tropskim de?evnim gozdom
pore?ja
Amazonke
in vi?je le?e?imi
savanskimi
predeli, pora??ajo ga predvsem savanska drevesa nizke rasti (pokrajina Cerrado) z
galerijskim gozdom
ob bregovih, v manj?i meri pa tudi odprt de?evni gozd in poplavni gozdovi ter travi??a. Podnebje je
suho tropsko
, z izrazitima de?evnim in su?nim obdobjem, povpre?no pade 2.000 mm padavin na leto. Tu ?ivijo ?tevilne ranljive ali ogro?ene ?ivalske vrste, kot sta
jaguar
in
tapir
, ter mno?ica vrst
ptic
.
[1]
[3]
Bananal poseljujejo
domorodci
, ki pripadajo plemenom, kot so Apinaje, Kraho, Xerente, Tapuia in Karaja.
[4]
Slednji ?ivijo v rezervatu v srednjem delu otoka in se pre?ivljajo s poljedelstvom, rokodelstvom in
lovom
na nekatere zavarovane vrste, do ?esar imajo pravico po brazilski zakonodaji o domorodnih ljudstvih. Ta status s pridom izkori??ajo nedomorodni posredniki, ki odkupujejo eksoti?ne primerke in zaradi katerih lov presega trajnostno vzdr?no raven, s tem pa ogro?a naravno ravnovesje. Poleg tega so po otoku posejane nelegalne farme goveda in nekaj nelegalnih naselij. Severna tretjina otoka je za??itena kot
narodni park
.
[5]
V novej?em ?asu postaja vse pomembnej?a dejavnost
ekoturizem
.
[6]
- ↑
1,0
1,1
≫The Annotated Ramsar List: Brazil≪
. Ramsar.org. 24. oktober 2013
. Pridobljeno 30. marca 2014
.
- ↑
≫Bananal Island≪
.
Britannica Online
. Pridobljeno 30. marca 2014
.
- ↑
3,0
3,1
Diegues, Antonio C.A., ur. (1994). ≫Middle Araguaia River and Bananal Islands (GO/TO/MT/PA)≪.
An Inventory of Brazilian Wetlands
.
Svetovna zveza za varstvo narave
. str. 80?81.
ISBN
9782831702179
.
- ↑
≫Brazil's Indigenous People Resist Large River Modifications≪
.
Environment News Service
. 30. maj 2001
. Pridobljeno 30. marca 2014
.
- ↑
Celeste, Lacuna-Richman (2011).
Growing from Seed: An Introduction to Social Forestry
.
Springer Science+Business Media
. str. 31?33.
ISBN
9789400723177
.
- ↑
Stronza, Amanda; Durham, William H., ur. (2008).
Ecotourism and Conservation in the Americas
. CABI. str.
201
.
ISBN
9781845934002
.
Predstavnosti o temi
Bananal
v Wikimedijini zbirki
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|