Avstro-ogrska vojna mornarica
ali
Cesarska in kraljeva vojna mornarica
(
nem?ko
Kaiserliche und Konigliche Kriegsmarine
ali
k.u.k Kriegsmarine
) je bila pomorski del
avstro-ogrskih oboro?enih sil
, katere naloga je bila skrb za vzdr?evanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal
Jadranskega morja
,
Trsta
,
Istre
,
Dalmacije
ter
jadranskih
otokov.
Vojna mornarica je bila ustanovljena ?e pred razglasitvijo dvojne monarhije leta
1867
ter je delovala vse do konca
1. svetovne vojne
. Pred letom 1867 so avstrijske vojne ladje pripadale
Avstrijskemu cesarstvu
.
Habsbur?ka dinastija
je izhod na morje dobila leta 1374, ko je nasledila del
Istre
in
Kranjsko
in je leta 1382
Trst
sklenil z njimi dogovor o za??iti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad ?tevilnimi istrskimi obalnim mesti dominirala
Bene?ka republika
.
Avstrijski in bene?ki podaniki so skupaj sodelovali v pomorski
bitki pri Lepantu
proti
otomanskemu imperiju
, v kateri je zdru?eno ladevje
Benetk
,
Malte
,
habsbur?ke ?panije
,
Pape?ke dr?ave
in drugih pod poveljstvom
Dona Juana Avstrijskega
(izvenzakonskega sina cesarja
Karla V.
) uni?ilo otomansko floto in za nekaj ?asa zagotovilo mir na
Sredozemskem morju
.
Cesar
Karel VI.
je dal v
Kraljevici
zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal,
Avstrija
pa je na podlagi dolo?il
mirovne pogodbe iz Campoformida
pri
Vidmu
leta 1797, v zameno za ozemlja v dana?ni Belgiji dobila bene?ka ozemlja in mesta v
Istri
in
Dalmaciji
. Miru je kmalu sledila nova vojna z
Napoleonom
in ker bene?ka vojna mornarica ni imela ve?jega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje ?e nedokon?anih ladij, katerih dele so prodali za kurjavo. Avstrijska posest
Benetk
in ozemelj na vzhodni obali
jadranskega morja
je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na
Dunajskem kongresu
leta 1815. Avstrija je tako prevzela bene?ki arzenal in mornari?ko kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod mo?nim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomor??akov. Italijanski vpliv je bil prekinjen zaradi upora v Benetkah, ko je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran bene?kih upornikov in je tako avstrijska mornarica ?ez no? skoraj prenehala obstajati. ?ele po nekaj mesecih je bil upor zadu?en.
Nekdanja Mornari?ka akademija na Reki
Zatem je poveljstvo in organizacijo vojne mornarice prevzel danski
viceadmiral
Hans Birch von Dahlerup
, ki je mornarico reorganiziral po angle?kih vzorih, uvedel poveljevanje v nem??ini, ter leta
1850
tudi odlo?ilno pripomogel, da so v
Pulj
(danes
Hrva?ka
) prenesli sede? mornarice ter tu za?eli graditi glavno
mornari?ko bazo
s pristani??em. Pomorsko voja?ko izobrazbo so ?astniki od 1852 dobivali na
Mornari?ki akademiji
na Reki (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume).
Leta 1854 je poveljstvo nad avstrijsko mornarico prevzel brat
cesarja
Franca Jo?efa
, nadvojvoda
Ferdinand Maksimilijan
(
1832
-
1867
).
Kapitanu fregate, kasnej?emu
viceadmiralu
Wilhelmu von Tegetthoffu
, rojenemu v
Mariboru
, je uspelo obnoviti floto (med drugim so zgradili prve
oklopnja?e
), ter v
Bitki pri Visu
leta 1866 odlo?ilno poraziti veliko ve?jo, modernej?o, vendar slabo vodeno italijansko ladevje.
Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z
Mad?ari
o skupnem vodenju politike, o financiranju in voja?kih vpra?anjih.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv ≫Cesarska in kraljeva≪ (Kaiserliche und Konigliche) (
kratica
v splo?ni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije.
Februarja 1918 so se
uprli mornarji v Boki Kotorski
, ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice,
admirala Njegovana
, na polo?aju zamenjal
admiral Horthy
.
Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju
bojna ladja
SMS Tegetthoff
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne
29. oktobra
1918
celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristani??i in kopenskimi objekti predal
Dr?avi SHS
, vendar je celotno ladjevje po
rapalski mirovni pogodbi
pripadlo Italiji.
Prva svetovna vojna (ob mobilizaciji)
[
uredi
|
uredi kodo
]
glej:
Seznam voja?kih plovil avstro-ogrske vojne mornarice
Avstrijsko mornari?ko vojno letalstvo
[
uredi
|
uredi kodo
]
Avgusta
1916
je mornarica ustanovila Cesarski in kraljevi mornari?ki zra?ni korpus (
K.u.K. Seeflugwesen
). Kasneje so ga leta
1917
preimenovali v
K.u.K. Seefliegerkorps
. Prvi
piloti
so bili mornari?ki ?astniki, ki so kon?ali osnovno ?olanje na letali??ih v
Dunajskem Novem mestu
in
Spodnji Avstriji
, kjer je tudi
Terezijanska voja?ka akademija
. Najprej so jih dodelili bojnim ladjam razreda Tegetthoff. Kasneje so piloti slu?ili na letali??ih v Albaniji in ju?ni Dalmaciji:
Berat
,
Kavaja
,
Tirana
,
Skadar
in
Igalo
. Letalstvo je imelo letali??e tudi v
Podgorici
.
Po
bitki pri Kobaridu
12. novembra 1917 so avstro-ogrske sile zavzele
Feltre
. Blizu sta bili tudi dve voja?ki letali??i, v
Arsieju
in
Fonzasu
. Tu je bilo glavno opori??e za avstrijske pomorske pilote. Letalstvo je uporabljalo ve?inoma prirejena nem?ka letala, nekaj izpeljank pa so zgradili sami. V rabi so bila naslednja pomembnej?a letala:
- Barovi?, Jo?e.
Mornarica dvojne monarhije v I. svetovni vojni
. (
COBISS
)
- Freivogel, Zvonimir.
Austrougarski bojni brodovi I. svjetskog rata, Austro-Hungarian Battleships of World War One
. Rijeka, 2003. (
COBISS
)
- Sondhaus, Lawrence.
The Naval Policy of Austria-Hungary, 1867-1918 : Navalism, Industrial Development, and the Politics of Dualism
. West Lafayette, 1994.
- Donko, Wilhelm, "A Brief History of the Austrian Navy", published by epubli.de GmbH Berlin 2012, ISBN: 978-3-8442-2129-9 ; 120 pages (English) - printed version and e-book