Arpanet

Arpanet ( angle?ko ARPANET ; kratica za Advanced Research Projects Agency Network , dobesedno Omre?je agencije za napredne projekte ) je bilo prvo delujo?e omre?je na osnovi preklapljanja paketov na svetu in eden temeljev za nastanek interneta . Razvili sta ga skupini iz podjetja BBN (Cambridge, Massachusetts) in z Agencije za napredne obrambne analize (DARPA) v Zdru?enih dr?avah Amerike .

Preklapljanje paketov, ki je bil za tiste ?ase povsem nov koncept, je danes osnova prakti?no vseh svetovnih sistemov digitalne komunikacije.

Ideja o nastanku [ uredi | uredi kodo ]

Projekt se je za?el med hladno vojno, ko so ZDA potrebovale zanesljivo komunikacijsko omre?je. V letu 1950, ko so ra?unalni?ki tehniki potrebovali zanesljivo omre?no povezavo, so za?eli z razvojem projekta. V tistem ?asu je bilo malo zmogljivih ra?unalnikov, ki pa so bili razporejeni po vsej dr?avi in niso imeli omogo?ene medsebojne povezave. Nastala je ideja o povezavi, s katero bi bili lahko vsi ra?unalniki povezani drug z drugim, povezava pa se ne bi prekinila, ?e bi se kateri izmed ra?unalnikov pokvaril.

Joseph C. R. Licklider in Bob Taylor sta bila med znanstveniki, ki so imeli glavno vlogo pri razvijanju tehnologije. Taylor je imel v svoji pisarni tri ra?unalni?ke terminale, ki so bili povezani vsak na svoj ra?unalnik. Pri tem je ugotavljal, kako bi povezave lahko najbolje delovale. Po razmi?ljanju se mu je utrnila ideja, da bi bilo la?je, ?e bi bili vsi ra?unalniki povezani na en terminal, saj bi na ta na?in informacije la?je prehajale. Tako je odkril nekaj, kar so kasneje poimenovali paketno preklapljanje. Omre?je ARPANET je bilo primarno voja?ko komunikacijsko omre?je, vendar je Taylor trdil, da celoten namen izumitve ARPANETA ni bil voja?ki, temve? znanstveni. Tudi Paul Baran je raziskoval sisteme, ki bi pre?iveli nuklearno vojno. Kot rezultat teh raziskovanj je prav tako predstavil paketno preklapljanje.

Frank Heart in njegova ekipa BBN je sledila Taylorjevi teoriji in ARPA na?rtu. Tako so oblikovali koncept usmerjevalnikov. Naredili so na?rt, ki ima na vsaki strani funkcijo preklapljanja data-set (modemov), med njimi pa so bili usmerjevalniki . Zasnovali so sistem z modemi , usmerjevalniki, strojno opremo in programsko opremo za paketno preklapljanje.

Prvo uspe?no sporo?ilo [ uredi | uredi kodo ]

Prvo uspe?no sporo?ilo prek ARPANETA je poslal ?tudent programerstva Charley Kline, 29. oktobra 1969 ob 10.30 uri. Sporo?ilo je bilo poslano z univerze UCLA na raziskovalni in?titut v Stanford. Vsebovalo naj bi besedico LOGIN, vendar sta zaradi sesutja sistema do prejemnika pri?li le ?rki L in O. Ko so napako odpravili, je po eni uri do prejemnika pri?lo celotno sporo?ilo.

Nadaljnji razvoj [ uredi | uredi kodo ]

Razvoj se je nadaljeval in marca leta 1970 je ARPANET prispel do vzhodne obale ZDA, saj se je BBM iz Cambridgea, Massachusetts, povezal na omre?je. Omre?je je postopoma raslo, do leta 1981 pa je bilo nanj povezanih ?e 213 ra?unalnikov. ?tevilo povezanih ra?unalnikov je nara??alo vsak mesec. Leta 1973 se je na omre?je povezal norve?ki satelit NORSAR, s tem pa je Norve?ka postala prva dr?ava izven ZDA na omre?ju ARPANET. Septembra 1984 je bilo delo kon?ano. ARPANET ni bil ve? voja?ko omre?je, saj je vojska dobila novega, imenovanega MILNET.

Komunikacija [ uredi | uredi kodo ]

Protokol 1822 je bil izhodi??e za komunikacijo na ARPANETU. Sporo?ila, ki so se po?iljala s pomo?jo tega protokola, so bila sestavljena iz vrste sporo?ila, naslova gostitelja in podatkovnega naslova gostitelja. Za po?iljanje sporo?ila na drugi naslov je bilo treba poznati destinacijo prejemnika. Podatki so bili nato poslani prek strojne opreme vmesnika protokola 1822. Ko je bilo sporo?ilo dostavljeno na cilj, je po?iljatelj poslal novo sporo?ilo. Protokol 1822 je bil prvotno zasnovan za informiranje po?iljateljevega ra?unalnika o tem, ali je bilo sporo?ilo dostavljeno ali pa se je izgubilo na poti. Leta 1983 je TCP/IP protokol nadomestil predhodnega in takrat je ARPANET postal ena izmed komponent za?etnega interneta.