Arabci (arabsko ??? , Arab ) so velika etni?na skupina na Bli?njem vzhodu in v severni Afriki , ki izvira z Arabskega polotoka . Arabce je mo? definirati z ve? vidikov, in sicer z etni?nega vidika kot ljudi, ki se pri?tevajo med Arabce ter jih kot take prepoznavajo drugi; z lingvisti?nega vidika kot ljudi, katerih materni jezik je arab??ina ; z genealo?kega vidika kot ljudi, katerih predniki so ?iveli na Arabskem polotoku; s politi?nega vidika pa kot ljudi, ki prebivajo v arabskih dr?avah oziroma arabskem svetu. ?tevilo Arabcev je ocenjeno na 200-300 milijonov. Ve?ina jih pripada muslimanski veroizpovedi, posamezne skupine pa se pri?tevajo med pripadnike kr??anske , judovske in drugih veroizpovedi.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Arabci so ?iveli na Arabskem polotoku , ki je po naravi negostoljuben svet na Bli?njem vzhodu . Ve?ina polotoka prekriva pu??ava . Tam ?ive?i nomadi , beduini , so se ukvarjali z rejo koz, ovc in predvsem kamel. V oazah , ki so omogo?ale stalno naselitev, so pridelovali ?ito in dateljne. Beduini so ?iveli povezani v plemena, ki so se med seboj pogosto spopadala, najve?krat zaradi izvirov vode. ?iveli so v rodovno-plemenskih skupnostih pod vodstvom izvoljenih poglavarjev po ustaljenih obi?ajih. Velikih naselij na Arabskem polotoku ni bilo veliko. Nastajala so ob trgovskih poteh, kjer se je ob trgovini razvijala tudi obrt.

Arabska osvajanja [ uredi | uredi kodo ]

Sredi??e je bil Damask , nato Bagdad . Osvajali so v 8. in 9. stoletju . Dr?ava je obsegala: Arabijo , Sirijo , Egipt , severno Afriko , Pirenejski polotok (732 - bitka pri Poitiersu), Mezopotamijo , Perzijo , srednjo Azijo do Carigrada .

Razvoj arabskega gospodarstva [ uredi | uredi kodo ]

Raz?irili so namakalni sistem. Gojili so celo ri? , sladkorni trs , bomba? , ju?no sadje . Ukvarjali so se tudi z ?ivinorejo, imeli so drobne pasme (ovce merino). Razvita je bila tudi obrt . Izdelovali so dragoceno orodje , dragulje, steklo , tkanine (preproge), zdravila , papir . Zelo pomembni so bili arabski trgovci med Sredozemljem in Vzhodom.

Arabska kultura [ uredi | uredi kodo ]

Sprejemali so vse kar je bilo od starej?ih kultur, zlasti od Gr?ke (prevajali so Aristotela ). Pospe?evali so matematiko ( arabske ?tevilke ), kemijo (hoteli so izdelati snov, ki bi ?loveka naredila ve?no mladega) in medicino . Razvili so tudi astronomijo .

V likovni umetnosti se je razvil slog, imenovan mavrski. Mavri so se imenovali Arabci v ?paniji . Gre za arhitekturo z vitkimi stebri in oboki , zelo lepo obdelan kamen. Po zidovih so razli?ni ornamenti. Kiparstvo in slikarstvo pa je vera prepovedovala.

Mohamed [ uredi | uredi kodo ]

Mohamed je ?ivel v trgovskem mestu Meka . Kot trgovec se je na svojih potovanjih sre?eval s kristjani in judi. Spoznaval je njihove navade in vero v enega boga. Sprejel jih je za svoje in jih za?el oznanjati tudi drugim. V Meki je postal neza?elen, zato je skupaj z dru?ino in privr?enci pobegnil v mesto Medina. To se je zgodilo leta 622. To leto imajo muslimani ?e danes za za?etek svojega ?tetja let. Mohamed je za?etek islama, nove vere,ki je arabska plemena zdru?ila v enotno ljudstvo. Njegovi nauki so dobivali vse ve? privr?encev in islam se je naglo ?iril. V zgodovini so se Arabci kot mo?na sila pojavili v 7. stoletju . Z neverjetno silovitostjo in v zelo kratkem ?asu jim je uspelo zgraditi obse?no dr?avo ki je prevzela trgovino med Vzhodom in Zahodom in je v njej cvetela znanost in umetnost. Meje arabske dr?ave so se zelo hitro ?irile in sredi 8. stoletja je dr?ava segala od Atlantskega oceana do reke Ind .