Ambon je del cerkve namenjen besednemu bogoslu?ju. Ambon stoji neposredno pred svetimi vrati. ^[1]

Ambon je po navadi izdelan kot ograja z bralnim pultom oziroma stojalom (pri starokr??anskih kornih pregradah), na katero duhovnik ali ministrant oziroma bralec Bo?je besede postavi lekcionar (knjigo z berili in evangeliji). Ambon obi?ajno stoji na nekoliko dvignjenem podstavku, da se bralca bolje vidi in sli?i.

V nekaterih cerkvah sta tudi dva ambona - v tem primeru se bere berilo ( epistol ) pri desnem (ju?nem) ambonu, evangelij pa pri levem (severnem) ambonu (gledano iz cerkvene ladje proti oltarju). Zato se tudi leva stran prezbiterija imenuje evangeljska stran , desna pa listna stran .

Ambon je predhodnik pri?nice .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prvotno se je ambon nahajal v sredi??u ladje. To je bila povi?ana platforma, kjer so brali spise bo?anske liturgije in je ?e vedno tako urejena za praznovanja bogoslu?ja svetega Jakoba. Gre za razvoj beme (korne pregrade) v ?idovski sinagogi .

V ruski pravoslavni cerkvi ?kof stoji na postavljeni platformi ( kafedra ) v sredini ladje, kot pri starih bemah.

Prvotno se je uporabljal tako na Vzhodu kot Zahod, a je struktura skoraj izginila v zahodnem kr??anstvu. V zgodnjih zahodnih cerkvah je bil znan tudi kot gradus , lectorium ali lectricium . Iz njega se je razvil govorni?ki pult ali pri?nica in je v obliki pevskega pulta, dostopen po stopnicah. Na Zahodu sta bila pogosto dva ambona, eden na severu (za branje ali petje evangelija) in eden na ju?ni strani prezbiterija. ^[2] Ostanke ambona je mogo?e videti v baziliki sv. Klementa v Rimu in baziliki svetega Marka v Benetkah .

Uporaba [ uredi | uredi kodo ]

Ambon je prostor iz katerega diakon prebere evangelij, govori litanije in duhovnik daje odpustke v ?asu opravljanja kanoni?ne slu?be. ^[3]

Ambon je del oltarja (tj. sveti??a), tako da nanj stopa le duhov??ina . Izjema je, ko pridejo ljudje prejemati sveto obhajilo . Med posvetitvijo matere po porodu, novorojen?ka sprejme duhovnik na ambon (pod pogojem, da je bil otrok v tem ?asu ?e kr??en , v nasprotnem primeru je na to slovesnost po?akati po krstu). ?e je otrok ?enskega spola, ga duhovnik sprejme pred ikono Matere bo?je; ?e je mo?ki pa pred oltarjem.

V nekaterih gr?kih ortodoksnih ?upnijah, je ambon na strani (obi?ajno liturgi?nem severu, nasproti ?kofovskega prestola) ikonostasa . Ohranja le nekatere izmed funkcij starodavnega ambona. Iz ambona se bere pismo in pridiga (podobno kot iz zahodne pri?nice), medtem ko se evangelij bere iz solea . Praksa umestitve ?kofa v sredini ladje je ohranjena v ?upnijah brez stola ali klopi. ?e ima ?upnija stol in klop, se pridobitev pravic ?kofa dodeli blizu ikonostasa.

Zadnja javna molitev bo?anske liturgije je ≫Molitev pred ambonom≪ (gr?ko: euche opisthambonos ), prvotno zahvalna molitev. V starih ?asih je bilo veliko molitev opravljenih pred ambonom, napisane za razli?ne praznike v cerkvenem letu in za tiste ob?asne dogodke (poroke, pogrebe, itd). V nekaterih pravoslavnih cerkvah je v uporabi bolj obse?na zbirka molitev.

Vir [ uredi | uredi kodo ]

• Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5