한국   대만   중국   일본 
Alpski zid - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Alpski zid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alpski zid
Slovenija, Italija
Dobro ohranjena voja?nica GAF na Slatniku nad Sori?ko planino. V ozadju je Ratitovec, kjer se kot neprekinjena utrjena linija za?ne Rupnikova linija ; skrajno levo je Dravh.
Vrsta Obrambna linija
Informacije o nahajali??u
Pod nadzorom Italija , Nem?ija
Zgodovina nahajali??a
Zgrajeno 1930 do 1942
V uporabi 1935 do 1943
ponekod tudi do 1945
in celo 1991
Gradbeni
materiali
beton, ?elezo
Konflikti/vojne Druga svetovna vojna

Alpski zid ( italijansko Vallo Alpino ) je bil Italijanski fortifikacijski sistem po celotni kopenski meji . Raztezal se je od Ligurskega morja in preko grebenov Alp ob meji s Francijo , ?vico , Avstrijo in Jugoslavijo vse do Reke v dol?ini 1850 kilometrov ter je tako varoval tudi del slovenskega ozemlja, ki ga je po letu 1918 zasedla Italija.

Vzhodni del alpskega zidu je bil dolg pribli?no 250 kilometrov in je bil zgrajen vzdol? rapalske meje da bi varoval strate?ko pomembne prehode v Italijo iz ozemlja Jugoslavije. Sprva je imel zgolj obrambno vlogo, kasneje pa so utrdbe prilagodili tudi napadalni.

Opazovalna kupola na Lajnarju nad Sorico
Opazovalna kupola na Lajnarju

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zametki sistema utrdb so izgradnje utrjenih voja?nic italijanske finan?ne stra?e in enot GAF ( it . Guardia alla Frontiera ), poljskih utrdb, strelskih jarkov in strojni?nih gnezd po dolo?itvi rapalske meje leta 1920 . V koncu dvajsetih let so Italijani ?e za?eli izvajati obse?ne infrastrukturne gradnje, na podlagi ?esa se je kasneje za?ela tudi izgradnja utrdb, ki se je uradno za?ela z izdajo okro?nice 200, januarja 1931 .

Do napada na Jugoslavijo utrdbeni pas ?e zdale? ni bil dokon?an. Do tega ?asa so Italijani zgradili zgolj manj?e utrdbe, ki so zadostovale za hribovit teren. Po napadu na Jugoslavijo je bila ve?ina utrdb razoro?ena, saj so tamkaj?nje enote GAF uporabili za okupacijo Slovenije. Razoro?ene so ostale do padca Mussolinija , ko je general Mario Robotti italijanskim enotam v Sloveniji in na Hrva?kem ukazal umik na linijo alpskega zidu.

Po kapitulaciji Italije so Nemci leta 1944 preventivno razstrelili del utrdb iz strahu pred zavezni?kim izkrcanjem v Istri . ?e naslednjo leto pa so Nemci zasedli alpski zid na slovenskem ozemlju, ga povezali z nekaterimi deli Rupnikove linije in tako ustvarili enoten obrambni sistem, t. i. Ingridovo linijo , ki so jo uporabili proti napredovanju jugoslovanskih sil.

Po vojni so Jugoslovani utrdbe ve?krat uni?evali, v glavnem zaradi povojnega pomanjkanja ?eleza.

Organizacija [ uredi | uredi kodo ]

Zid naj bi v glavnem sestavljali dve obrambni ?rti.
Prva (Zona di Sicurezza) je potekala tik ob rapalski meji. Ve?krat so utrdbe postavili ob vzno?je grebenov, ki so la?je branljiva. ?rta je potekala po: Fu?inah, Vr?i?u , Lepeni, Bogatinu, Lajnaru, Poreznu, Godovi?u , Hru?ici, Planini, Javorniku, Sne?niku , Gomancah, Klani, Reki.
Druga cona (Zona di Resistenza) je potekala nekaj kilometrov za prvo ?rto. Oddaljenost od prve ?rte je bila pogojena s terenom. Potekala je po: Pe?i, Mangartu , U?ji, dolini reke Idrijce, ?rnemu vrhu, Javorniku , Nanosu , Pivki, Milanji, Jel?anah, obronkih ?i?arije do Opatije.
Poleg teh dveh glavnih ?rt je bila ?e tretja (Zona di Schieramento), obmo?je za obema ?rtama, v katerem so bili name??eni te?ko topni?tvo, protiletalski topovi ter zbirali??a ?et za protinapad. Skupno ?tevilo italijanskih vojakov, ki naj bi varovali rapalsko mejo je bilo okrog 15.000.

Italijanske enote na zidu so bile razdeljen na sektorje, ki so bili podrejeni trem poveljstvom armadnih zborov (VI., XI. in V.).
VI. armadnemu zboru v Trevisu je bil podrejen XVII. sektor Trbi? ?Pe?? Predel .

Pod XI. armadni zbor v Vidmu so sodili:
XXI. sektor okrog Tolmina s podsektorji
a) Bovec ,
b) Poljubinj pri Tolminu,
c) Podbrdo,
XXII. sektor okrog Idrije s podsektorji
a) Cerkno ,
b) Idrija ,
c) ?rni Vrh ,
XXIII. sektor okrog Postojne s podsektorjema
a) Podkraj ,
b) Postojna .

Pod V. armadni zbor v Trstu so sodili:
XXV. sektor okrog ?t. Petra na Krasu oziroma dana?nje Pivke s podsektorjema
a) ?t. Peter,
b) Kne?ak ,
XXVI. sektor okrog Ilirske Bistrice s podsektorji
a) Hermesburg (Ermesburgo oz. Gomance),
b) Klana,
c) Matulji,
XXVII. sektor okrog Reke.

Mitralje?ki polo?aj v bojnem bloku pod Mo?icem
Zamaskiran bojni blok na pobo?ju Slatnika

Tipi utrdb [ uredi | uredi kodo ]

Utrdbe so se delile na tri tipe, ki so bili poimenovani po ?tevilki okro?nice, ki je vsebovala navodila izgradnje. Tako so nastali trije tipi utrdb:

Utrdbe tipa 200 (poimenovana po okro?nici ?tevilka 200) je spro?ila gradnje vzdol? celotnega obrambnega pasu, s ?imer so zavarovali predvsem pomembne strate?ke polo?aje in prelaze. Glavna oboro?itev so bile te?ke strojnice, na la?je prehodnih to?kah pa tudi protitankovski topovi.

Utrdbe tipa 7000 , so nastale z namenom okrepitve ?e obstoje?ih utrdb. To so bili samostojni bunkerji s po dvema strojni?nima polo?ajema ter zelo redko s protitankovskimi topovi.

Kot zadnje so nastale utrdbe tipa 15000 zaradi potrebe po pove?anju ognjene mo?i utrdb tipa 200, dodajanju jeklenih opazovalnih kupol ter raz?iritvi iz dveh obrambnih linij na ?tiri. S tem tipom so tudi zadostili potrebam po pove?ani nastanitvi vojakov, ki bi se pripravljali za napad. Ravno tu utrdbe dobijo tudi napadalno vlogo. Primer utrdbe tega tipa na na?em ozemlju je utrdba na Planini Polog in nedokon?ana dopolnitvena dela na utrdbi na Godovi?u , kjer je razvidna na?rtovana dogradnja.

Utrdbe pa so se delile tudi po velikosti:

  • A ? Velike, s pet ali ve? bojnimi bloki, oboro?ene z mitraljezi, protitankovskimi topovi, minometi, poveljeval je ?astnik.
  • B ? Srednje, z dvema do ?tirimi bojnimi bloki, oboro?itev kot pri tipu A, poveljnik je bil lahko rezervni ?astnik.
  • C ? Male, z enim ali dvema bojnima blokoma, po navadi oboro?ena s strojnico, poveljeval je pod?astnik.

Kot posebnost utrdb velja omeniti ?e fotofoniko, svetlobni komunikacijski sistem, ki je omogo?al sporazumevanje med utrdbami.

Ostanki voja?nice v dolini Za Lepo?ami. Voja?nico mnogi napa?no povezujejo s so?ko fronto .

Nekateri znani objekti, ki so slu?ili pri varovanju rapalske meje [ uredi | uredi kodo ]

  • Ko?a na Mangrtskem sedlu (obmejna stra?arnica)
  • Zaveti??e pod ?pi?kom (opazovalnica)
  • Ko?a pri izviru So?e (voja?nica)
  • Dom dr. Klementa Juga v Lepeni (voja?nica)
  • ostanki voja?nice Viktorja Emanuela III pod Triglavom
  • utrdba tipa 15000 na Planini Polog
  • ostanki voja?nice v dolini Za Lepo?ami pod Bogatinskimi vratci
  • utrdba v bli?ini sedla Globoko nad Planino Razor
  • Ko?a na planini Razor (voja?nica)
  • Dom Zorka Jelin?i?a na ?rni prsti (obmejna stra?arnica)
  • Dom starej?ih ob?anov na Petrovem brdu (voja?nica)
  • Dom Andreja ?vana-Borisa na Poreznu (obmejna stra?arnica)
  • Psihiatri?na bolni?nica Idrija (voja?nica)
  • Utrdbe v Oto?ki dolini pri Cerkni?kem jezeru
  • Voja?nica in utrdbe v Rakovem ?kocjanu
  • Utrdbe v Mrzlem Dolu na Sne?niku
  • Planinska ko?a na Sne?niku

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Poto?nik J., Aleksander: Rupnikova linija, odkrivanje utrdb ob rapalski meji, Ad Pirum, Logatec, 2009.
  • Poto?nik J., Aleksander: Rupnikova linija in Alpski zid, utrjevanje Rapalske meje med letoma 1932 in 1941, Vrhnika, 2004.
  • Nagli?, Miha. Dedi??ina rapalske meje, Rupnikova linija in Alpski zid, ?ivljenje ob rapalski meji v letih 1918-43(47) . ?iri, 2005.
  • Pav?i?, Toma?. Ob stari meji : pri?evanja in spomini , Idrija, 1999.