Alexander Pope
Rojstvo	21. maj 1688 ( {{padleft:1688|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:21|2|0}} ) [1] [2] […] City of London
Smrt	30. maj 1744 ( {{padleft:1744|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}} ) [4] [3] […] (56 let) Twickenham [d]
Dr?avljanstvo	Kraljestvo Anglija   Kraljevina Velika Britanija
Poklic	pesnik , literarni zgodovinar , prevajalec , pisatelj , filozof
Podpis

Alexander Pope , angle?ki pesnik in prevajalec , * 21. maj 1688 , London , † 30. maj 1744 , Twickenham.

Pope se je kot eden prvih pesnikov pre?ivljal s svojim delom, njegova najbolj znana pesnitev je The Rape of the Lock . V sloven??ino jo je leta 2009 prevedel Matej Krajnc v delu Ukradeni koder in druge pesmi .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je v rimskokatoli?ki dru?ini Alexandru Popu starej?emu in njegovi drugi ?eni Edith. Formalne izobrazbe je prejel zelo malo, saj mu je bilo zaradi vere svojih star?ev prepovedano obiskovati kakr?nokoli (anglikansko) ?olo ali univerzo. Sicer je obiskoval dve rimskokatoli?ki ?oli, vendar se je njegovo izobra?evanje kon?alo pri dvanajstih letih. Brati ga je nau?ila teta in kasneje je s prebiranjem klasi?nih del Horaca in Juvenala ter svojih predhodnikov Geoffreyja Chaucerja , Williama Shakespeara in Johna Drydena znanje pridobival kar sam.

Pri dvanajstih letih je huda oblika tuberkuloze za?ela vplivati na njegov razvoj. Bolezen je povsem deformirala njegovo telo, saj je zaradi velike grbe na hrbtu v vi?ino meril le 137 cm. Kot rimokatolik je bil ?e prej potisnjen na rob dru?be, njegovo slabo zdravstveno stanje pa ga je od ljudi le ?e bolj oddaljilo.

Kljub temu je prijateljeval z Jonathonom Swiftom , Johnom Gayjem , Thomasom Parnellom in Johnom Arbuthnotom , s katerimi je tvoril Scriblerus Club in se skupaj posmehoval dru?bi skozi komi?ne satire.

Z denarjem, ki ga je zaslu?il s prevodi, se je leta 1719 preselil v Twickenham, kjer je kasneje tudi umrl. Pope se je tukaj posvetil vrtnarjenju in si uredil ?udovit vrt z bazeni in votlinami, ki je danes ob?asno odprt tudi za javnost.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Alexander Pope je svoji prvi uspe?ni deli Pastoral's (1709) in dve leti straje?i An Essay on Criticism objavil v Tonsonovih Poetical Miscellanies . Obe deli sta bili pozitivno sprejeti in Pope je slavo u?ival ?e v ?asu svojega ?ivljenja. Njegovi pregovori iz omenjenih del so ?e danes sestavni del angle?kega literarnega diskurza. Njegov ≫To err is human, to forgive divine≪ pa je pogosto sli?an tudi v sloven??ini (≫Motiti se je ?love?ko …≪). Leto kasneje je izdal svoje najbolj znano delo The Rape of the Lock , leta 1714 pa ?e izpopolnjeno razli?ico satiri?ne pesnitve. Z zelo zapletenim slogom in visokim jezikom se v njej nor?uje iz dru?bene elite 18. stoletja. V zadnjem obdobju svojega ?ivljenja se je vrnil k pisanju pesmi in med letoma 1732 in 1734 izdal filozofsko pesnitev An Essay on Man , v kateri na?ela etike in morale predstavi v poeziji.

Njegova dela so prinesla nov pogled na poezijo, ki se je ohranil skozi celotno 18. stoletje. Mojster satire je kritiziral dru?bo, v kateri je bil tar?a posmeha nemalokrat tudi on sam.

Prevajanje [ uredi | uredi kodo ]

Pope se je ?e v otro?tvu navdu?il nad Homerjem in leta 1713 je napovedal prevod njegove Iliade . Iz?el je v ?estih delih med letoma 1715 in 1720 in mu prinesel precej premo?enja. Nadaljeval je s prevajanjem Homerjeve Odiseje , pri katerem sta mu pomagala tudi William Broome in Elijah Fenton . Pope je prevedel polovico in posku?al zakriti pomo? ostalih dveh, zaradi ?esar je bil na udaru predvsem njegov ugled, premo?enje pa se je zaradi pametno sklenjene pogodbe z zalo?niki dodatno pove?alo.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Kocijan?i?-Pokorn, Nike. (2012). British Literature: from the Anglo-Saxons to the Victorians . Ljubljana: Znanstvena zalo?ba Filozofske fakultete, Oddelek za prevajalstvo. ( COBISS )
• Chessington, Ralp. (1969). The Rape of the Lock: notes . London etc.: Coles Publishing Company Limited. ( COBISS )