Abruci
(v
italijanskem
izvirniku
Abruzzo
[abrucco], tudi
Abruzzi
[abrucci]) so ena od dvajsetih
de?el
, ki sestavljajo
Italijo
. Mejijo na severu z de?elo
Marke
, na zahodu z
Lacijem
, na jugu z
Molizejem
in na vzhodu z
Jadranskim morjem
. Do leta 1964 so bili z Molizejem zdru?eni v eno samo de?elo. Delijo se na ?tiri
pokrajine
:
L'Aquila
(108
ob?in
),
Chieti
(104 ob?ine),
Teramo
(47 ob?in) in
Pescara
(46 ob?in).
Zemljepisna lega in podnebje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Abruce lahko delimo na dve geografski enoti, zahodno, ki je popolnoma
gorata
, in vzhodno, ki je
gri?evnata
in prepredena z vodnimi tokovi. Edina ravnina je ozek
obalni
pas. Zahodni del, ki zavzema ve? kot 65 %
povr?ine
, je
elipsasta
visoka planota
, kjer se dvigajo razne gorske skupine:
Majella
(2795 m),
Velino
(2487 m),
Meta
(2447 m). Najvi?ji vrh je
Gran Sasso d'Italia
(2914 m). Obmo?je je
apnen?asto
in bogato posejano s
kra?kimi pojavi
. Vzhodni del Abrucev je
glinast
in
naplavinski
, ponekod mo?no
erodiran
. Glavne
reke
so Aterno-Pescara, Sangro, Tronto, Trigno, Tordino in Vomano, ki se izlivajo v Jadransko morje. Reka Liri izvira in nekaj kilometrov te?e po Abrucih ter se nato preko Lacija in
Kampanije
izliva v
Tirensko morje
.
Zemljepisna lega odlo?ilno vpliva na
podnebje
, Obmorski pas ima sicer mediteransko klimo, ki se pa kaj kmalu spremeni v ostrej?e vremenske pogoje. Povpre?na
temperatura
mesta Pescara (
nadmorska vi?ina
10 m) je na primer okoli 16 °C, v mestu Chieti (330 m) pa temperatura komaj prese?e 13°, a je ve? padavin. Razen vi?inskih razlik vpliva na podnebje tudi relativna strmina gorskih obronkov, ob katerih se ustavi ve?ina mrzlih perturbacij iz vzhodne
Evrope
, kar je vzrok za pogoste in hude
sne?ne
mete?e. Tako je nedale? od
morja
podnebje takoj popolnoma kontinentalno in kljub
zemljepisni ?irini
izredno ostro, s zimskimi temperaturami do -20 °C.
Izkopanine pri?ajo, da so bili Abruci naseljeni ?e 18.000 let od tega in od tedaj nepretrgoma do danes. Prvotna
plemena
so se za ?asa
Rimskega imperija
asimilirala s sosedi. V
devetem stoletju
je bilo ozemlje pod
Langobardi
, nato ga je
pape? Hadrijan IV.
dodelil
Normanom
. Pozneje se je tu odvijala borba med
Friderikom II.
in
pape?i
, v naslednjih stoletjih so tod gospodarili
?panci
. Vsi so de?elo izkori??ali in mo?no prizadeli. Najhuj?a nezgoda pa je bila vrsta
potresov
, ki je prizadela podro?je v za?etku
osemnajstega stoletja
. Ljudstvo ni imelo dovolj mo?i, da bi se uprlo ne
Avstrijcem
, ne
Borboncem
, ki so si sledili na oblasti. ?ele ob koncu stoletja se je Teramo zoperstavil
francoskim
napadalcem. V prvi polovici
devetnajstega stoletja
so se vrstile vstaje in upori, vsi ve? ali manj brezuspe?ni, kar je privedlo do splo?nega razbojni?tva, ki ga ni bilo ve? mogo?e zatreti.
Italijanska
ustava
iz leta 1948, ki je dolo?ila upravno delitev dr?ave, je ozemlje opredelila kot
de?elo Abruci-Molize
. Ob koncu leta 1963 se je Molize lo?il in postal samostojna de?ela.
Zaradi izrazito gorate pokrajine in strogih
vremenskih
pogojev se
gospodarstvo
Abrucev ni razvilo v sorazmerju z ostalimi predeli Italije. Nasprotno je gospodarski razmah severnih pokrajin povzro?il odhod mlaj?e generacije, ki si je poiskala zaposlitev izven svojih meja. Samo v zadnjih desetletjih
dvajsetega stoletja
se je de?ela mo?no razvila, bodisi s pomo?jo nekaterih dr?avnih posegov (pridobivanje
metana
), kakor predvsem vsled energi?ne privatne iniciative, ki je uspe?no razvila terciarno plat gospodarstva. Dana?nja ekonomska slika de?ele predstavlja poleg mo?no razvitih sektorjev (Teramo, Pescara) tudi popolnoma zaostale predele. Vendar se slednji zelo naglo prilagajajo sodobnemu pojmovanju kmetovanja: trenutno (19.06.2007) je kar 143
kmetijskih
in
pastirskih
pridelkov Abrucev vklju?enih v ministrski seznam ≫tradicionalnih proizvodov≪, kar jim daje poseben status v evropskem okviru.
|
|---|
|  Zastava Italije
|
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|
- ↑
≫Bilancio demografico mensile anno 2023 (dati provvisori)≪
.
demo.istat.it
. ISTAT.