A?ina Mi?e ( kitajsko 阿史那彌射) je bil marionetni tur?ki kagan , ki ga je na oblast na zahodnih tur?kih ozemljih postavil cesar Gaozong iz dinastije Tang , * ni znano, † 662 .

A?ina kagan je bil verjetno ista oseba kot Duolu kagan. ^[1]

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Pred letom 632 je bil bagatur jabgu (kitajsko 莫賀?葉護, pinjin Mohedu? Jehu). Leta 632 je dinastija Tang k njemu poslala uradnika Liu ?anjina (?善因), da ga povi?a v kagana (奚利???可汗).

A?ina Mi?e je bil v slabih odnosih s svojim starej?im bratrancem A?ina Bud?enom , ki mu je hotel prevzeti A?ina Mi?ejevo ozemlje in ljudi. Da bi se izognil njegovil spletkam, se je A?ina Mi?e leta 639 s svojima podrejenima plemenoma ?ujue in ?ume podredil Tangu. ^[2] Kmalu zatem je postal general in sodeloval v vojni Tangov s Korejo leta 645, za kar mu je Taizong podelil naslov grofa Pjongjanga (平壤?伯).

Kasnej?e ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Po Su Dingfangovi osvojitvi Zahodnega tur?kega kaganata je bil ustanovljen polo?aj ?ing?ivang kagana (kitajsko 興昔亡可汗, dobesedno kagan, zaradi katerega padli vstanejo ). Generalni protektorat za pomiritev Zahoda je bil razpolovljen. A?ina Mi?eju so bili za nagrado dodeljeni protektorat Kunling in dulujska plemena. ^[3]

Leta 662 je cesar Gaozong poslal generala Su Haid?enga (蘇海政), da napade ?iuzija in ukazal A?ina Mi?eju in A?ina Bud?enu, naj mu pomagata. A?ina Mi?ejev rival A?ina Bud?en je la?no obvestil Suja, da se namerava A?ina Mi?e upreti in napasti Tangovo vojsko. Su ga je po?akal v zasedi in ubil njega in njegove glavne pomo?nike. Poglavar ?uni?i ?upan (鼠尼施處半?) in vodja Basaigan Tong I?bara (拔塞幹暾沙鉢俟斤), jezna zaradi Aina Mi?eve smrti, sta se odvrnila od Tanga in se raje podredila Tibetanskemu cesarstvu. Ko je A?ina Bud?en kasneje istega leta umrl, se je vpliv Tanga v regiji mo?no zmanj?al.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Imel je najmanj tri sinove.

• A?ina Juan?ing , od leta 685 do 692 ?ing?ivang kagan.
• A?ina Babu, podlo?en Tibetanskemu cesarstvu, nato se je pridru?il A?ina Tuiziju . ^[4]
• A?ina Poluo, podlo?en Tibetanskemu cesarstvu, nato se je pridru?il A?ina Tuiziju. ^[4]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]