A?habad A?gabat/Ашгабат Ашхабад Полторацк, Poltorack (1919?1927)
Pogled proti centru mesta
Pe?at
Lokacija A?habada v Turkmenistanu
Koordinati : 37°56′N 58°22′E  /  37.933°N 58.367°E  / 37.933; 58.367
Dr?ava	Turkmenistan
Ustanovitev	1881
Upravljanje
? Vrsta	Predsedni?ka
? ?upan	Myratnyyaz Abilow [1]
Povr?ina
? Skupno	440 km 2
Nadm. vi?ina	219 m
Prebivalstvo   (2012)
? Skupno	1.031.992
? Gostota	2.300 preb./km 2
Demonim	A?habad?an, A?habad?anka
?asovni pas	UTC+5
?  Poletni	UTC+5 ( not observed )
Postal code	744000 - 744040
Omre?na skupina	(+993) 12
Avtomobilska oznaka	AG
Spletna stran	[ www.ashgabat.gov.tm www.ashgabat.gov.tm ]

A?habad ( turkmensko A?gabat , perzijsko ??? ????? , rusko Ашхабад , A?habad ; pisano tudi A?gabat in A?gabad ) je glavno mesto Turkmenistana in le?i v regiji Ahal. A?habad ima okoli milijon prebivalcev. Le?i med pu??avo Karakum in gorsko verigo Kopet Dag . Je 250 km oddaljen od Ma?ada , drugega najve?jega iranskega mesta.

V A?habadu ?ivijo predvsem Turkmenci, z etni?nimi manj?inami Rusov, Armencev in Azerov.

Ime [ uredi | uredi kodo ]

A?habad je A?gabat v turkmen??ini, Ашхабад (A?habad) v ru??ini in ??? ???? (esq-Abad) v perzij??ini. Od leta 1919 do leta 1927 se je mesto imenovalo Poltorack po lokalnem revolucionarju. Koren imena mesta sega v obdobje Arsakidskega cesarstva , ki izhaja iz imena ustanovitelja cesarstva Partov , Arsak I. Partski. Prvotna oblika imena je bila Ashk-Abad (kar pomeni, da je mesto zgradil A?k) in je zaradi tur?ke izgovorjave imena tako ostalo ?e danes.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

A?habad je razmeroma mlado mesto. Nastalo je iz vasi z istim imenom, ki so jo ruski ?astniki okupirali leta 1881. Le?i se blizu mesta Nisa, starodavne prestolnice Partskega cesarstva , ki je zrasla na ru?evinah mesta Konjikala ob Svilni cesti , ki je bilo prvi? omenjeno v 2. st. pr. n ?t. ter je bilo poru?eno v potresu v 1. st. pr. n. ?t. Mesto je bilo obnovljeno zaradi svoje ugodne lokacije ob Svilni cesti in je delovalo vse do njegovega uni?enja od Mongolov v 13. stoletju.

Leta 1869 so ruski vojaki zgradili utrdbo na hribu v bli?ini vasi kar je kmalu pritegnilo trgovce in obrtnike na tem obmo?ju. A?habad je bil do leta 1881 del Perzije , ko je bil z Ahalsko pogodbo prenesen carski Rusiji . Rusija se je odlo?ila razviti A?habad kot regionalni center zaradi bli?ine meje s Perzijo pod britanskim vplivom. Bilo je prijetno mesto z evropskim slogom gradnje, trgovinami in hoteli. Leta 1908 je bil v A?habadu zgrajen prvi Baha'i tempelj.

Sovjeti so ustanovili A?habad v decembru 1917. V juliju 1918 se je koalicija Men?evikov (socialni revolucionarji in nekdanji carski ?astniki) uprla proti bolj?evikom in ustanovila izvr?ni odbor A?habada. S podporo generala Mallesona se Britanci aprila 1919 umaknejo in Sovjeti iz Ta?kenta prevzamejo nadzor nad mestom. Julija 1919 se mesto preimenuje v Poltoratsk (rusko Полторацк) po lokalnem revolucionarju. Ime A?habad je bilo ponovno obnovljeno leta 1927 po ustanovitvi Turkmenske RVS, kot sovjetske republike. Od tedaj dalje mesto do?ivi hitro rast in industrializacijo. V ve?jem potresu 6. oktobra 1948 je bilo precej po?kodovano. Potres 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici je ubil 110.000?176.000 ljudi (2/3 prebivalcev mesta), ?eprav je bila uradna statistika Sovjetske zveze le 40.000.

Pomembnej?i mejniki v zgodovini A?habada:

• 1882?1918 ? upravno sredi??e de?ele Transkaspijske Rusije
• 1918?1925 ? upravno sredi??e turkmenske Oblasti v Turkestanski ASSR
• Od februarja 1925 ? glavno mesto Turkmenske SSR
• Od oktobra 1991 ? glavno mesto neodvisnega Turkmenistana

Transport [ uredi | uredi kodo ]

Proti A?habadu se gradijo ?tevilne ?estpasovnice, ?eprav je prometa malo. Javni transport poteka z avtobusi in taksiji. Zunaj novega obmo?ja so ceste slabe ali jih sploh ni.

A?habad ima mednarodno letali??e.

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

A?habad ima suho podnebje. Gorovje Kopet-Dag je oddaljeno pribli?no 25 kilometrov proti jugu, na sever pa meji na pu??avo Karakum. Povpre?na temperatura v juliju je 38,2 °C. Najvi?ja temperatura izmerjena doslej je bila 54 °C. No?ne temperature v poletnem ?asu zna?ajo 23,1 °C. Povpre?na zimska temperatura se giblje med 7,4?9,8 °C in se lahko spusti do ?16 °C v decembru. Sneg je redek. Letna koli?ina padavin je samo 227 mm, marec in april sta najbolj mokra meseca.

Pomembne zgradbe v mestu [ uredi | uredi kodo ]

• Mo?eja Ertugrul Gazi poimenovana po Ertu?rulu.
• Muzeji: sodobne umetnosti, muzej preprog , znan po svoji impresivni zbirki tkanih preprog (tudi najve?jih na svetu), zgodovinski muzej in muzej narodne zgodovine, ki prikazuje artefakte, ki segajo v Partsko obdobje in perzijske civilizacije.
• Akademija znanosti Turkmenistana je pomemben institut visoko?olskega izobra?evanja.
• Velike mo?eje: mo?eja Azadi (ki spominja na Modro mo?ejo v Carigradu), Khezrety Omar mo?eja in futuristi?na iranska mo?eja.

A?habad ima tudi precej spomenikov:

• spomenik nevtralnosti je 75 m visok obelisk okronan z zlatim kipom pokojnega predsednika Saparmurat Nijazova (znan tudi kot Turkmenba?i ali vodja vseh Turkmencev).
• spomenik neodvisnosti
• spomenik 10. obletnice neodvisnosti
• spomenik ustavnosti
• spomenik Nijazovi knjigi Ruhnami
• spomenik potresu 1948 in druge manj pomembne

Poleg teh pa ?e:

• Turkmenba?ijeva predsedni?ka pala?a,
• Predsedni?ka pala?a sedanjega predsednika,
• pala?e raznih ministrstev,
• tudi stanovanjske stavbe delujejo kot pala?e,
• stadioni, hoteli in drugo.

Za mesto so zna?ilno strogo bela barva. Vse fasade so oblo?ene z belim vietnamskim marmorjem (plo??e predpisanih mer 30 x 60 cm). Vse polno je vodometov ob javnih zgradbah in vzdol? avenij , veliko je zelenic in cvetja. Vsa cesta oprema (svetilke, semaforji, znaki) je iz nerjave?ega jekla .

Panorama A?habada

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: A?habad .