1340 ( MCCCXL ) je bilo prestopno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na soboto .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Stoletna vojna [ uredi | uredi kodo ]

• za?etek leta - Francoski kralj Filip VI. nadaljuje s pripravami na invazijo na Anglijo v flandrijskem pristani?kem mestu Sluys. Na nasprotni strani Angle?i nadgrajujejo svoje najve?je trgovske ladje v vojne ladje, ki so nevarne zlasti v boju iz bli?ine. Globji ugrez in jadra jim sicer prepre?ujejo manevriranje v plitvinah, vendar tudi Francozi nimajo ve? galej, potem ko so se sprli s svojimi genovskimi zavezniki.
• 26. januar - Gent , Flandrija: angle?ki kralj Edvard III. se razglasi za kralja Francije. Do francoske krone bi bil upravi?en, ?e ne bi Francozi v izogib tej neprijetnosti ponovno za?eli uporabljati salijsko dedno pravo , ki je izklju?no patrilinearno .
• maj - Vojska Filipa VI. napade severnofrancosko proangle?ko grofijo Hainaut in jo opusto?i.
• 20. junij - Po izkrcanju za?no Angle?i oblegati profrancosko flamsko mesto Tournai . Obleganje se zavle?e in nevarno izprazni angle?ko blagajno, v obleganem mestu Tournai pa shrambe s hrano.
• 22. junij - Angle?ka vojna flota odpluje iz zbirali??a na ustju reke Orwell , Suffolk. Do Sluysa, kjer se ?e vedno oboro?uje in zdru?uje francoska invazijska flota, pripluje naslednji dan, vendar po?aka, da se ji pridru?i ?e Edvard III. ↓

• 24. julij → Bitka pri Sluysu : angle?ka flota pod vodstvom kralja Edvarda III. odlo?ujo?e porazi francosko invazijsko floto pod vodstvom bretonskega admirala Huguesa Quiereta , ki se je po preteklih vzorih odlo?il za trdno obrambno linijsko formacijo z veri?enjem ladij, tako da gre dejansko za kopensko bitko na morju. Zmago Angle?ev so odlo?ili lokostrelci z dolgim lokom , ki so tvorili dve tretjini formacij angle?ke flote, preostalo tretjino pa pe?aki za izkrcanje. Angle?ka zmaga Angliji zagotovi pomorsko prevlado, a uni?i angle?ke trgovce, saj jim kralj Edvard III. ne vrne nazaj ladij, niti ne izpla?a nobene od?kodnine za zaplembo.
• 26. julij - Bitka pri Saint-Omerju : mnogo manj uspeha kot v bitki pri Sluysu imajo Angle?i v bitki pri Saint-Omerju v grofiji Artois. Francozi pod vodstvom burgundskega vojvode Oda IV. in armagna?kega grofa Ivana I. popolnoma uni?ijo od trikrat do petkrat ve?jo angle?ko vojsko pod vodstvom Roberta III. Artoi?kega , ki jo je sestavljala med 10-15.000 flandrijske pehote in 1000 angle?kih lokostrelcev. Robert III. naslednjega dne zjutraj ugotovi, da so mu Francozi med zagri?enimi pouli?nimi boji popolnoma uni?ili flandrijsko pehoto, ki je ostala zunaj obzidja, tj. okoli 8.000 mo?.
• 25. september - Sporazum v Esplechinu : Edvardova ta??a in Filipova sestra Ivana Valoi?ka posreduje po pooblastilu Benedikta XII. med sovra?nikoma in zagotovi petletni mir, ki pa se kon?a ?e naslednje leto ob vpra?anju bretonskega nasledstva. Konec prve faze stoletne vojne . Naslednja faza: spor za bretonsko nasledstvo. 1341 ↔
  • Firence zaidejo v gospodarsko recesijo. Bankrotira tretja najve?ja florentinska ban?na hi?a Acciaiuoli in ostali bankirji so previdni z izdajanjem posojil, kar se zlasti pozna v financah Edvarda III.

Rekonkvista [ uredi | uredi kodo ]

• za?etek leta - Ceuta : maro?ki marinidski sultan Abu al-Hasan za?ne z zbiranjem in organiziranjem invazijske flote za ponovno osvojitev kr??anskih kraljevin na Iberskem polotoku .
• 1. april - Marinidska invazijska flota se pred Gibraltarjem spopade z manj?o obrambno kastiljsko floto. Le petim ladjam uspe pobegniti.
• poletje - Marinidi tovorijo vojsko in opremo ?ez Gibraltarski preliv. Kastiljski kralj Alfonz XI. pokli?e na pomo? sosednja kralja portugalskega Alfonza IV. (tasta) in aragonskega Jakoba I. .
• 14. avgust - Muslimanski invazijski vojski se v ju?nem, marinidskem ?epu Analuzije, pridru?i ?e sultan Abu al-Hasan z dvorom.
• 22. september - Zdru?eni muslimanski vojski maro?kih Marinidov in Granadskega emirata pri?neta oblegati kastiljsko Tarifo . Maro?ki sultan Abu al-Hasan naredi strate?ko napako, ko zaradi velikih stro?kov vzdr?evanja iz marinidske flote odpusti zaveznike, ki jih ne more popla?ati. Meni namre?, da je ?e strl pomorsko mo? iberskih kristjanov.
• oktober - Kastiljci z veliko naglico dokon?ajo ve? kot 30 vojnih galej. Pridru?i se jim ?e polno opremljena portugalska flota skupaj z Genov?ani, ki so se leto dni poprej sprli s Francozi glede angle?kega izplena in jih zapustili. Vodi jo portugalski admiral genovskega rodu Manuel Pessanha . Zdru?eni Kastiljci in Portugalci odre?ejo marinidsko invazijsko vojsko od oskrbovalnih baz v afri?kem delu sultanata.
• 10. oktober - Mo?an orkan potopi 10 kastiljskih galej, ki se jim je poznala naglica pri gradnji. Sultan Abu al-Hasan br? uka?e silovit naval na oblegano Tarifo, ki pa je odbit ob hudih izgubah na obeh straneh.
• 15. oktober - Kastiljsko-portugalski floti se pridru?i ?e glavnina kastiljske flote pod vodstvom kralja Alfonza XI.
• 26. oktober - Kastiljci in Portugalci se izkrcajo pri reki Salado in postavijo bazni tabor. Alfonz XI. po?lje 1000 vitezov in 4000 pe?akov, da okrepijo garnizijo Tarife, ki je bila tik pred padcem. Pono?i jim uspe s trikom presenetiti nasprotnika in vstopiti v mesto. Osramo?eni muslimanski poveljnik, ki je odgovoren za ta sektor mesta, podatek zamol?i sultanu, kar ima naslednji dan resne posledice.
  • Aragonski kralj Jakob I. ta?as zatira upore muslimanov v Murciji in napada vzhodno mejo Granadskega emirata.
• 30. oktober - Bitka pri reki Salado : zdru?eni kr??anski vojski Kastiljcev in Portugalcev odlo?ujo?e porazita muslimanski vojski maro?kih Marinidov in Granadskega emirata . Preboj omogo?ijo ravno skrite sile iz oblegane Tarife, za katere sultan ni vedel. Zmagovalci so do pora?encev neprizanesljivi. Vse na begu pobijejo, pokoljejo celoten sultanov dvor, ki ga je spremljal, samemu sultanu pa uspe pobegniti v Gibraltar, od koder se pod okriljem no?i vrne nazaj v Maroko. Nobena muslimanska vojska nikoli ve? ne poskusi zavzeti Iberskega polotoka. Granadski emirat postane obsojen na politi?no ?ivotarjenje in postopno salamoreznico do konca rekonkviste leta 1492. Nadaljevanje rekonkviste → 1341 .

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• Ocenjeno je, da ima Evropa v tem letu okoli 75 milijonov prebivalcev.
• 31. marec - Umrlega moskovskega kneza in hkrati vladimirskega velikega kneza ^[1] Ivana I. Kalito ob privolitvi kana Zlate horde Uzbeka nasledi najstarej?i sin Simeon Moskovski .

• 1. april - Umre grof Holstein-Rendsburga Gerhard III. Holsteinski , ki je vladal ve?ini Danske kot voja?ki diktator. Nikoli se ni razglasil za kralja ali regenta, zato je na Danskem stalno zatiral upore vseh stanov, ki so proti njemu organizirali gverilsko vojno. Tega dne ga je v spalnici ubil oporoda Niels Ebbesen , ki ga Danci zaradi tega smatrajo za narodnega heroja. Po osmih letih nem?ke diktature Danska ponovno dobi kralja in sicer Valdemarja IV. , sina nesposobnega kralja Kri?tofa II. , ki je Dansko zadol?il ?ez vse razumne mere. 20 letni Valdemar IV. se izka?e za dosti bolj politi?no sposobnega in finan?no spretnega voditelja.
  • Sinova umorjenega oligarha Gerharda II. Henrik II. in Nikolaj nasledita Holstein, ne podedujeta pa o?etovih ambicij po Danski. Iz temnice Gerharda III. je tudi izpu??en legitimni naslednik danske krone estonski vojvoda Oton , ki se potem pridru?i kri?nikom .
• 6. april - Umre trapezuntski cesar Vasilij Veliki Komnen . Najverjetneje ga zastrupi soporoga Irena Pelologina , ki zatem prevzame oblast v tem ?epnem cesarstvu. 1341 ↔
• 7. april - Bojarji umorijo kralja Galicije-Volinije Boleslava Jurija II. , ki je brez naslednika. Za omenjeno kraljevino oziroma rusko kne?evino se spopadeta Litva in Poljska. Poljski kralj Kazimir III. napade Galicijo ?e to leto. Katoli?ki Poljaki in poganski Litvanci so v zapletenem razmerju: glede Galicije so med sabo v vojni, a ko gre za vojno z Nem?kim vite?kim redom , so zavezniki.
• 7. julij - Holandski grof Vilijem IV. podeli Rotterdamu mestne pravice. Takrat ima to pristani?ko mestece pribli?no 2000 prebivalcev.
• 2. november - V enem od spopadov z nem?kimi Holsteinci je v boju ubit danski narodni heroj Niels Ebbesen . ↑
• 20. december - Po smrti spodnje bavarskega vojvode Ivana I. Wittelsba?kega nasledi omenjeno vojvodino njegov tast rimsko-nem?ki cesar in zgornje bavarski vojvoda Ludvik IV. Wittelsba?ki .
• Litvanski veliki knez Gediminas vklju?i v Veliko litovsko kne?evino sosednje ruske kne?evine , ki so jih voja?ko oslabila nenehna plenjenja in politi?na vme?avanja sosednje tatarske Zlate horde , vendar prodre zgolj toliko, da ne meji neposredno na Zlato hordo. Vladar Zlate horde Uzbeg kan? se prepozno zave, da je dobil novega nevarnega soseda, ki ga za razliko od ruskih knezov ne more obvladovati. Glede osvojitve kraljevine Galicije-Volinije se Gediminas spre s poljskim kraljem Kazimirjem III. . Z novim moskovskim knezom Simeonom Ivanovi?em oblikuje zavezni?tvo, ko mu v zakon preda h?erko. Vrh Gediminasove premi?ljene diplomacije so politi?no korektni odnosi z avignonskim Svetim sede?em kljub dejstvu, da je pogan . 1341 ↔
• Rusija: kratka vojna med Novgorodsko republiko in Moskovsko kne?evino . Moskovski knez Simeon , ki ima hkrati naziv vladimirskega velikega kneza, ho?e priklju?iti obmejno mesto Tor?ok , ki spada pod Novgorod, Moskovski kne?evini. Me??ani mesta Tor?ok sprejmejo Simeonovo ponudbo, ne pa tudi bojarji. ?e preden pride do spopada, predajo Novgorodci mesto Moskvi. Predaja ni prostovoljna, saj se Novgorodci to leto bore ?e na dveh frontah: proti ?vedom in Litvancem. 1341 ↔

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 5. marec - Cansignorio della Scala , vladar Verone († 1375 )
• 6. marec - John Gaunt , angle?ki princ, 1. vojvoda Lancaster, akvitanski vojvoda († 1399 )
• avgust - Hakon VI. , norve?ki kralj, ?vedski sokralj († 1380 )
• 30. november - Ivan Valoi?ki , francoski princ, vojvoda Berryja in Auvergneja, grof Poitiersa († 1416 )
• Antoniotto Adorno , 6. genovski do? († 1398 )
• Clemente Promontorio , 13. genovski do? († 1415 )
• Elizabeta Kotromani? , h?erka bosanskega bana, mad?arska kraljica in regentinja, poljska kraljica († 1387 )
• Enguerrand VII. de Coucy , francoski plemi?, baron de Coucyja, zet angle?kega kralja Edvarda III. († 1397 )
• Eustache Deschamps , francoski pesnik († 1406 )
• Gadifer de la Salle , francoski vitez, kastiljski najemnik, raziskovalec († 1415 )
• Gerard Groote , nizozemski teolog († 1384 )
• Giacomo Fregoso , 10. genovski do? († 1420 )
• Hasdaj Kreskas , ?panski judovski teolog, rabin, filozof († 1410 )
• Jan Bondol , flamski iluminator († 1400 )
• Janez Nepomuk , ?e?ki narodni svetnik († 1393 )
• Margaret Drummond , ?kotska kraljica († 1375 )
• Mojster Bertram , nem?ki poznogotski slikar († 1415 )
• Narajana Pandit , indijski matematik († 1400 )
• Niccolo Zoagli , 15. genovski do? († 1408 )
• Nikolaj Taveli? , hrva?ki fran?i?kanski misijonar, mu?enec, svetnik († 1391 )
• Peter II. , grof Urgella († 1408 )
• Philip van Artevelde , flamski narodni heroj († 1382 )
• ?tefan Permski , ruski pravoslavni misijonar, raziskovalec, jezikoslovec, slikar, svetnik († 1396 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 31. marec ^[2] - Ivan I. Danilovi? Kalita , moskovski knez, veliki vladimirski knez (* 1288 )
• 1. april - Gerhard III. Holsteinski , nem?ki plemi?, danski oligarh, grof Holstein-Rendsburga (* 1292 )
• 6. april - Vasilij Veliki Komnen , trapezuntski cesar
• 7. april - Boleslav Jurij II. , kralj Galicije-Volinije (* 1308 )
• 20. december - Ivan I. , vojvoda Spodnje Bavarske (* 1329 )
• Jo?ef Kaspi , provansalski judovski u?enjak (* 1279 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]