Iz Wikipedije, proste enciklopedije
1327
(
MCCCXXVII
) je bilo
navadno leto
, ki se je po
julijanskem koledarju
za?elo na
?etrtek
.
- 2. februar
→ Kronanje
Edvarda III.
za novega angle?kega kralja. ↓
- 5. april
→ Henry, 3. grof Lancaster preseli Edvarda II., po novem ponovno Edvarda Caernarfona, v utrdbo
Berkeley
,
Gloucestershire
. Viri si nasprotujejo o ravnanju njegovih je?arjev z njim. ↓
- poletje → Ve? neuspe?nih poskusov, da bi Edvarda II. osvobodili iz ujetni?tva in ga vrnili na prestol.
- 9. april
- ?kotska: umrlega ?kotskega plemi?a iz hi?e Stuartov
Walterja Stewarta
nasledi mladoletni sin in drugi v vrsti za ?kotsko krono
Robert Stewart
.
- 21. september
-
V ujetni?tvu umre/je umorjen odstavljeni angle?ki kralj
Edvard II.
.
Ve?ina zgodovinarjev se strinja, da je bil umorjen, ?eprav tega ni mogo?e z gotovostjo potrditi. Edini prepri?ljivi vzrok naravne smrti bi bila
depresija
, v katero je zapadel po odstavitvi. Novi kralj in njegov sin Edvard III. za smrt o?eta okrivi Rogerja Mortimerja.
1328
↔
- oktober - Kraljica-mati Izabela ubere realpoliti?ni pristop in za?ne pogajanja s ?koti za razre?itev politi?nega statusa ?kotske.
1328
↔
- 11. december
- Po smrti canterburyjskega nad?kofa
Walterja Reynoldsa
je za novega izvoljen
Simon Mepeham
, ki ga je predlagal grof Henrik Lancasterski. Kraljici Izabeli in regentu Mortimerju ne uspe vsiliti svojega kandidata. Simon Mepehan je posve?en naslednje leto.
- 23. december
- V London prispe
Filipa Hainau?ka
, zaro?enka kralja Edvarda III. in h?erka holandskega grofa
Vilijema III.
, ki je prej?nje leto pomagal prepeljati Izabelino invazijsko vojsko ?ez Kanal.
1328
↔
- ?kotski kralj
Robert Bruce
zboli s hudo ko?no boleznijo, ki jo sodobniki ozna?ujejo z
gobavostjo
.
[1]
Kralja Roberta bolezen paralizira.
1328
↔
- januar - Bizantinski socesar
Andronik III. Paleolog
, ki je v dr?avljanski vojni s cesarjem in dedkom
Andronikom II.
, osvoji drugo najve?je mesto v cesarstvu
Solun
.
- Potem ko si je francoski kralj
Karel IV.
pri?il kri?, se odzove diplomacija bizantinskega cesarja
Andronika II. Paleologa
, ki za?ne z uveljavljeno taktiko zavla?evanja pod pretvezo zdru?evanja Latinske in Gr?ke cerkve. Francoski odposlanci, ki so pripravljeni opraviti pogajanja, najdejo Konstantinopel na vreli??u dr?avljanske vojne, zato se vrnejo nazaj v Francijo.
- 13. maj
- Sklenjen je skrivni
?ernomenski sporazum
med Andronikom III. in bolgarskim carjem
Mihaelom Asenom III.
[2]
proti srbskemu kralju
?tefanu De?anskemu
. Mihael Asen III. odslovi svojo soporogo, sestro srbskega kralja Ano, ter se poro?i z bizantinsko princeso Teodoro Paleologino. Po sklenitvi sporazuma po?lje bolgarski car v
Konstantinopel
voja?ko pomo? Androniku II., kar pa je samo pretveza, da bi ga ujel in se polastil mesta. Ostareli cesar spredvidi njegovo nakano in bolgarski vojski ne pusti v mesto.
1328
↔
Inkvizicijske preiskave
[
uredi
|
uredi kodo
]
- 23. oktober
- Pape?
Janez XXII.
razglasi 5 tez iz dela
Marsilija Padovanskega
≫
Branitelj miru
≪ (Defensor pacis) za hereti?ne in ga obto?i
katarstva
. Kljub razmeroma majhnemu izboru spornih tez iz izrazito protipape?kega dela so te dovolj, da pape? Marsilija izob?i.
- Inkvizicijski
proces proti nem?kemu pridigarju in filozofu
Mojstru Eckhartu
. Inkvizicijska komisija 150 spornih tez iz Eckhartovih razprav skr?i na 28. Eckart se odpravi v
Avignon
, da bi se branil pred obto?bami.
1328
↔
- Pod inkvizicijsko preiskavo se znajde tudi mojster reda
fran?i?kanov
Mihael iz Cesne
, ki je zagovornik striktnega ubo?tva.
1328
↔
- 21. junij
- Norve?ka regentka in kraljica-mati
Ingeborg Hakonardottir
se poro?i z ljubimcem
Knutom Porsejem
, zato ji regentska pooblastila vzame ?e norve?ki parlament.
- junij -
Sveti sede?
s pape?em
Janezom XXII.
po skoraj sto letih obnovi diplomatske vezi z mamelu?kim Egiptom, ki ga vodi sultan
Al-Nasir Muhamad
. Pape? sultana v poverilnem pismu prosi, naj spo?tljivo ravna s kr??anskimi podaniki in varuje kraje, ki so sveti v kr??anstvu. Dosti manj diplomatske taktike poka?e francoski kralj Filip VI. tri leta kasneje →
1330
.
- julij -
Vojna za rugensko nasledstvo
: mecklenbur?ki baron
Henrik II.
ponovno vpade v Rugensko kne?evino
[6]
in Pomeranijo. Knez
Vartislav II.
[7]
je nemo?en in zaman pri?akuje pomo? danskega regenta
Gerharda III. Holsteinskega
.
1328
↔
- 15. avgust
-
Tver
, Rusija: me??ani Tvera pokoljejo tatarsko odposlanstvo iz
Zlate horde
, ki ga vodi bratranec kana
Uzbega
. Tverski kronisti trdijo, da je hotel umoriti kneza
Aleksandra Mihajlovi?a
, prevzeti oblast v mestu in uvesti islam, kar pa je malo verjetno. Uzbeg kan? zdru?i mo?i z moskovskim knezom
Ivanom Kalitom
in popolnoma opusto?i Tver. Aleksander Mihajlovi? se zate?e v Pskov, ki ga v trenutnem brezvladju razglasi za novega kneza mesta.
1328
↔
- 20. oktober
- Umrlo grofico Urgella
Teresa d'Entenca
nasledi njen mlaj?i sin
Jakob I.
. Regentstvo prevzame njen soprog, aragonski prestolonaslednik
Alfonz IV.
- 2. november
- Umrlega aragonskega kralja
Jakoba II.
nasledi drugi sin
Alfonz IV.
, ki poleg starej?ih nazivov (kralj Aragona in Valencije, grof Barcelone), podeduje ?e novej?e (kralj Sicilije
[8]
, Sardinije in Korzike).
- Francoski kralj
Karel IV.
prepri?a burbonskega barona in grofa Clermonta
Ludvika I.
, da med sabo zamenjata grofiji Clermont in La Marche. Kralj se mu za menjavo zahvali tako, da Ludvika I. in njegovo hi?o Burboncev povzdigne v vojvodsko hi?o.
- Rekonkvista
: evropski vladarji se ne odzovejo na predlog kastiljskega kralja
Alfonza XI.
za skupno
kri?arsko vojno
proti mavrskemu
Granadskemu emiratu
, zato sam za?ne vojno proti Mavrom. Tega leta zavzame manj?e utrdbe
Olvera
,
Pruna
in
Torre Alhaquime
na skrajnem zahodnem delu emirata.
1330
↔
- Herat
,
Ilkanat
: umorjen je ilkanatski general
Amir ?upan Solduz
, ki je s svojo bojevitostjo predstavljal trn v peti ilkanatskega kana
Abu Saida
. V tem in naslednjem letu so umorjeni ?e ostali ?upanovi sinovi. V Zlato hordo uspe pobegniti edino
Amir Hasan
. Ilkanatsko plemi?ko hi?o
?upanidov
re?i ?upanidska princesa Bagdad Katun, v katero se zaljubi in z njo poro?i kan Abu Said.
- Indija: ?agatajski princ
Tarma?irin
vpade s plenilsko vojsko v
Delhijski sultanat
. Delhijski sultan
Muhamad bin Tuglak
mu ponudi visoko odkupnino, nakar se Mongoli vrnejo nazaj v ?agataj. Sultan nato preseli prestolnico skupaj s prebivalci iz Delhija v varnej?i
Daulatabad
na
Dekanski planoti
. Selitev, ki je slabo organizirana in terja ?tevilne ?rtve, slabo vpliva na razpolo?enje podanikov.
- Isto?asno je Delhijski sultanat v vojni s hindujskim kraljestvom
Hojsala
v ju?ni Indiji, ki se pred premo?nim nasprotnikom zate?e h gverilskemu bojevanju.
1336
↔
- Umrlega kmerskega kralja
Indrad?ajavarmana
nasledi
D?ajavarman Parame?vara
.
- Bavarska: po?ar uni?i ve?ino mesta
Munchen
. Ker gre za
de facto
prestolnico Nem?ije, ga rimsko-nem?ki cesar/bavarski vojvoda Ludvik IV. uka?e posodobiti in raz?iriti z novim obzidjem.
- Jean Buridan
postane rektor
Pari?ke univerze
.
- Okcitanija: inkvizitor
Jacques Fournier
je prepri?an, da je izkoreninil
katarstvo
. Za nagrado ga pape? Janez XXII. povzdigne v kardinala.
- Angle?ki matematik in astronom
Rihard iz Wallingforda
opi?e v delu
Tractatus Horologii Astronomici
navodila za izgradnjo
astronomske ure
. Gre za precej zapleteno napravo, ki je kon?ana ?ele 20 let po njegovi smrti.
- Potovanja
Ibn Batute
: potem, ko je pol leta bival v ilkanatskem Iraku, se Ibn Batuta ponovno odpravi na
had?
v Meku. Vmes stakne
diarejo
. V Meki ostane naslednja tri leta.
[9]
1329
↔
- Bene?ki fran?i?kanski misijonar
Odorik iz Pordenoneja
se s Kitajske za?ne vra?ati proti domovini. Ubere nekoliko zahtevnej?o pot preko Tibeta, Transoksanije in Perzije.
1330
↔
- 30. oktober
-
Andrej Kalabrijski
, mad?arski princ, neapeljski kralj, vojvoda Kalabrije (†
1345
)
- Baldus de Ubaldis
, italijanski (bolognjski) pravnik (†
1400
)
- Bassui Toku?o
, japonski zen budisti?ni menih (†
1387
)
- Carlos de la Cerda
, kastiljsko-francoski plemi?, grof Angoulemeja (†
1354
)
- Dmitrijus Algirdaitis
, litvanski princ, ruski plemi? (†
1399
)
- pape? Gregor XII.
(†
1417
)
- William Douglas
, ?kotski plemi?, 1. grof Douglas (†
1384
)
- 29. januar
-
Adolf Wittelsba?ki
, pfal?ki grof (*
1300
)
- 3. februar
-
Henrik Habsbur?ki
, avstrijski vojvoda (*
1299
)
- 9. april
-
Walter Stewart
, ?kotski plemi?, 6. High Steward (*
1296
)
- 16. avgust
-
Sveti Rok
, francoski dobrodelnik, zavetnik pred kugo (*
1295
)
- 19. avgust
-
Amerigo di Piacenza
, italijanski u?enjak, 12. mojster dominikanskega reda
- 1. september
-
Fulk de Villaret
, veliki mojster vitezov hospitalcev
- 21. september
-
Edvard II.
, angle?ki kralj (*
1284
)
- 26. september
-
Cecco d'Ascoli
, italijanski enciklopedist, zdravnik, pesnik (*
1257
)
- 20. oktober
-
Teresa d'Entenca
, grofica Urgella (*
1300
)
- 27. oktober
-
Elizabeta de Burgh
, ?kotska kraljica (*
1289
)
- 2. november
-
Jakob II.
, aragonski kralj (*
1267
)
- 16. november
-
Walter Reynolds
, canterburyjski nad?kof
- 19. december
-
Ne?a Francoska
, h?i Ludvika IX., burgundska vojvodinja, regentinja (*
1260
)
- Amir ?upan Solduz
, ilkanatski general
- A?er ben Jehiel
, nem?ki judovski rabin, talmudist (*
1250
)
- Bartolomej iz Lucce
, italijanski zgodovinar (*
1236
)
- Indrad?ajavarman
, kmerski kralj
- Nikefor Humno
, bizantinski dr?avnik, teolog, filozof (*
1250
)
- Ren Renfa
, kitajski slikar (*
1254
)
- Vital du Four
, francoski kardinal, teolog, filozof (*
1260
)
- ↑
Kar velja za ve?ino ko?nih bolezni tistega ?asa.
- ↑
Mihael ?i?man, Михаил Шишман
- ↑
Veliki petek
- ↑
Hipoteza je, da je ta Laura zgodovinska oseba plemkinja
Laura de Noves
, soproga grofa
Huga II. de Sada
.
- ↑
kralja Lombardov
- ↑
vazal (takrat nefunkcionalne) Danske kraljevine
- ↑
vojvoda Vartislav IV. Pomeranijski
- ↑
Trinakrije
- ↑
Kronologija se v tem razhaja: po eni od hipotez naj bi po prvem had?u obiskal Jemen in
Afri?ki rog
.