1296 ( MCCXCVI ) je bilo prestopno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na nedeljo .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Za?etek prve vojne za ?kotsko neodvisnost [ uredi | uredi kodo ]

• 30. marec - Invazijska angle?ka armada pod vodstvom kralja Edvarda I. Dolgokrakega zavzame ?kotsko obmejno trgovsko mesto Berwick in pomori celotno njegovo prebivalstvo, okoli 30.000 mo?, ?ena in otrok, vklju?no s tistimi, ki so se zatekli v cerkve. Po pokolu se Edvard I. nato usmeri na grad Dunbar, ki je od Berwicka oddaljen nekaj kilometrov.
• 5. april - ?kotski kralj John Balliol prekli?e prisego angle?kemu kralju Edvardu I.

• 27. april - Bitka za Dunbar : odlo?ujo?a zmaga Angle?ev nad ?koti , ki pa je za razliko od prej?njega brutalnega pokola izbojevana takti?no in nekrvavo, kar ima za posledico veliko ?tevilo ?kotskih vojnih ujetnikov. ^[1] Pora?eni ?kotski kralj be?i proti severu ?kotske.
• Da bi si kralj Edvard I. dobil v Flandriji zaveznike, v njihova pristani??a preseli trgovino z volno, kar mo?no ujezi Holandce, dotedanje koristnike angle?ke trgovine z volno. Holandski grof Florijan V. se zato postavi na stran Francije (in ?kotske) proti Angliji (in Flandriji). Edvard I. predlaga flandrijskemu grofu Gvidu Dampierrejeu , da Florijana preprosto ugrabi na katerem od lovov . ↓
• 27. junij → Flandrijci ujamejo brezskrbnega holandskega grofa Florijana V. , ki je s (pre)majhnim spremstvom lovil divjad. Lokalni prebivalci posku?ajo za??ititi grofa Florijana, a ga ugrabitelji v paniki umorijo in pobegnejo.
  • Umorjenega holandskega grofa Florijana V. nasledi dvanajstletni sin Ivan I.
• 2. julij - ?kotski kralj Ivan Balliol se brezpogojno preda angle?kemu kralju Edvardu I. Dolgokrakemu:
  • 7. julija razveljavi pakt s Francozi;
  • 8. julija je ne?astno javno poni?an in prisiljen abdicirati;
  • do konca leta - Edvard I. zapre Johna Balliola v londonski Tower z ostalimi pomembnej?imi ?kotskimi vojnimi ujetniki. Manj pomembni vojni ujetniki so zaprti po ostalih angle?kih gradovih. V nadaljevanju leta angle?ka vojska ?isti posamezna uporna gnezda. 1297 ↔
• 22. avgust - Edvard I. dolo?i grofa Surreyja Johna de Warenna za upravnika ?kotske. ?e po nekaj mese?nem opravljanju svojih dol?nosti zapusti ?kotsko in se kralju poto?i, da je svojo nalogo opustil zaradi nezdravega vremena. 1297 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 15. januar - Catania , Sicilija: potem ko sicilski regent in aragonski princ Friderik uvidi, da se je njegov brat in kralj Jakob ^[2] uklonil diktatu pape?a Bonifacija VIII. in francoskega kralja Filipa IV. , se da sam preko mo?i sicilskega parlamenta izvoliti za novega sicilskega kralja.
• 5. februar - Pape? Bonifacij VIII. izda bulo Clericis laicos , v kateri obsodi enostransko obdav?evanje cerkve s strani posvetnih oblasti. Bula je uperjena predvsem proti angle?kemu in francoskemu kralju, ki sta na ta na?in financirala drago vojno drug proti drugemu.
• 8. februar - Umorjen je poljski kralj Premislav II. . Ker si viri nasprotujejo, ni povsem gotovo, kdo ga je umoril. Osumljenec je predvsem brandenbur?ki mejni grof Oton V. s spremstvom. Drugi osumljenci so poljske plemi?ke dru?ine.
• 24. marec - Ciper: umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcev Odona de Pinsa nasledi Guillaume de Villaret , 24. veliki mojster tega reda po seznamu .
• 25. marec - Palermo , Sicilija: kronanje Friderika III. za novega sicilskega kralja. S tem dejanjem si poleg pape?a in Francozov nakoplje novega sovra?nika - svojega brata Jakoba II. Aragonskega.
• 4. julij - Benetke: umrlega velikega mojstra vitezov kri?nikov Konrada iz Feuchtwangna , nasledi Gotfrid iz Hohenloheja , 14. veliki mojster tega reda po seznamu .
• 20. julij - Severna Indija: umrlega delhijskega sultana D?alala ud din Firuza Hild?ija nasledi sin Alauddin Hild?i .
• 9. oktober - Po smrti so-vojvode Ludvika III. Spodnjo Bavarsko naprej vodita brata in sovladarja Oton III. in ?tefan I.
• Umre sardinski vladar Gallure ^[3] Nino Visconti , ki pa so ga pred tem ?e nadvladali Pisanci. S tem se kon?a obstoj sardinske ?epne kraljevine Gallura, ki ostane v rokah Pisancev do leta → 1324 .
• Egejsko morje: vitez Bonifacij Veronski iz?ene Bizantince z Evboje .
• Rekonkvista : ponoven poskus zavzetja kastiljske Tarife s strani Marinidov , tokrat v zavezni?tvu s problemati?nim kastiljskim princem Ivanom.
  • Za?asna osamosvojitev Kraljevine Leon : kastiljski princ Ivan izkoristi ?ibko oblast starej?ega brata Ferdinanda IV. in se okli?e za kralja Leona, Galicije in Sevilje. 1301 ↔
• Umrlega markiza severno italijanske marke Saluzzo Toma?a I. nasledi sin Manfred IV.
• Delitev Vojvodine Sa?ke na Sa?ka-Lauenburg in Sa?ka-Wittenberg.
• Riga , Livonija: me??ani Rige se upro nem?kemu vite?kemu redu , oziroma njihovemu avtonomemnu delu livonskemu redu , ki je vladal Livoniji. Za pomo? se obrnejo na ju?ne (poganske) sosede Litvance , ki so se z nem?kim redom uspe?no spopadali z juga proti Kri?nikom in s severa proti njihovi avtonomni veji Livonskemu redu. Upornim me??anom se pridru?i tudi nad?kof Rige Janez III. 1298 ↔
• Zlata horda : za?etek spora med de facto vladarjem Zlate Horde Nogaj Kanom in njegovim nastavljencem de iure kanom Tohto , ki vodi v dr?avljansko vojno med obema.
• Kilikijska Armenija : regent Sempad izvede dr?avni udar in aretira kralja Torosa III. ter upokojenega kralja Hetuma II. po vrnitvi iz Konstantinopla. Hetuma, ki ga ?teje za sebi nevarnej?ega, uka?e oslepiti, oba pa nato zapre v temnico. 1297 ↔
• Egipt: sesuto gospodarstvo, epidemije in favoriziranje mongolskih beguncev so razlog, da se znajde na udaru nezadovoljstva mamelu?ki sultan mongolskega rodu Al-Adil Kitbuga . Nasledi ga guverner in voditelj upora Lad?in . 1299 ↔
• Kralj tajskega kraljestva Lanna Mangrai za?ne graditi novo prestolnico Chiang Mai .
• Kitajski diplomat Zhou Daguan , ki je v slu?bi velikega kana Temurja , prispe v kmersko prestolnico Angkor , kjer ostane leto dni na dvoru kralja Indravarmana III. . Ves ta ?as bele?i opa?anja, ki kasneje tvorijo delo " Obi?aji Kambod?e ".

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 10. avgust - Ivan I. Slepi , ?e?ki kralj († 1346 )
• 29. september - Janez Aragonski , kronski princ, hospitalec († 1334 )

Neznan datum

• Algirdas , litvanski veliki knez († 1377 )
• Blanka Burgundska , francoska kraljica († 1326 )
• Gregorij Palama , bizantinski pravoslavni menih, teolog in mistik († 1359 )
• Karel Tarantski , neapeljski princ, titularni latinski cesar († 1315 )
• Marjorie Bruce , ?kotska princesa († 1316 )
• Markvard Randeck , oglejski patriarh († 1381 )
• Oton III. , nem?ki plemi?, vojvoda Braunschweig-Luneburga, knez Luneburga († 1352 )
• Shi Naian , kitajski pisatelj († 1372 )
• Tamagusuku , kralj Okinawe († 1336 )
• Walter Stewart , ?kotski plemi?, 6. High Steward († 1327 )
• Yang Weizhen , kitajski kaligraf († 1370 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 8. februar - P?emislav II. , vojvoda Velikopoljske, poljski kralj (* 1257 )
• 24. marec - Odon de Pins , 23. veliki mojster vitezov hospitalcev
• 18. maj - William de Valence , francosko-angle?ki plemi?, 1. grof Pembroke
• 19. maj - pape? Celestin V. (* 1215 )
• 5. junij - Edmund Grbasti , angle?ki princ, sin Henrika III., grof Lancaster, grof Leicester (* 1245 )
• 27. junij - Florijan V. , holandski grof (* 1254 )
• 4. julij - Konrad von Feuchtwangen , veliki mojster vitezov kri?nikov (* 1230 )
• 20. julij - D?alal ud din Firuz Hild?i , delhijski sultan
• 9. avgust - Hugo Briennski , grof Brienneja in Lecceja (* 1240 )
• 9. oktober - Ludvik III. , vojvoda Spodnje Bavarske (* 1269 )

Neznan datum

• Forese Donati , toskanski pesnik (* 1250 )
• Campanus iz Novare , italijanski matematik, astronom in astrolog (* 1220 )
• Nino Visconti , sardinski vladar Gallure (* 1265 )
• Toma? I. del Vasto , markiz Saluzza (* 1239 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]