1232 ( MCCXXXII ) je bilo prestopno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na ?etrtek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Rekonkvista (1228-1248) [ uredi | uredi kodo ]

• Muslimanski vojskovodja, ustanovitelj kasnej?e granadske dinastije Nasridov , Mohamed ibn Nasr izlo?i iz boja za almohadsko nasledstvo dosedanjega pretendenta Ibn Huda ter s tem za?ne ?iriti oblast na ostala muslimanska mesta Al Andaluza.
• Almohadski sultan Idris al-Ma'mun oblega Ceuto , v katero se je zatekel njegov uporni brat Abu Musa. Ta se poslu?i pomo?i Genov?anov , ki uspe?no oskrbujejo mesto po morju. Ceuta postane de facto samostojna taifa .
  • Medtem ko se Idris al-Ma'mun ukvarja z obleganjem Ceute, odstavljeni almohadski kalif Al-Mu'tasima zavzame prestolnico Marake? in jo ubrani pred rivalskim sultanom Al-Ma'munom, ki v protinapadu umre. V te?avnih razmerah Al-Ma'muna nasledi sin Al-Vahid II. 1236 ↔

Mongolske osvojitve [ uredi | uredi kodo ]

• 8. februar - Mongolska invazija na d?ur?ensko cesarstvo Jin . Mongolska armada se pri?ne zbirati okoli d?ur?enske prestolnice Kaifeng . Invazijo vodita vrhovni kan Ogedej in mlaj?i brat Toluj .
• 8. april - Za?etek mongolskega obleganja Kaifenga , prestolnice cesarstva Jin. Obrambo prestolnice vodi general Cui Lu . Branitelji se v veliki meri poslo?ujejo uporabe smodnika z za?igalnimi raketami in trebu?eji ter ostalih vnetljivih sredstev, zaradi ?esar so napadalci primorani kopati jarke. ↓

• → Polo?aj branilcev je ?e po nekaj mesecih izjemno te?aven. V obleganem mestu pusto?ita epidemija in lakota. Tema dvema se pridu?i ?e paranoja pred morebitnimi izdajalci.↓
• → Konec leta: d?ur?enski cesar Aizong z nenapovedanim izpadom manj?ega oddelka pred?asno pobegne, kar pa uni?i moralo branilcev mesta. Cui Lu pomori preostale cesarjeve dvornike v mestu. 1233 ↔
  • Glede na uradni vir naj bi bil Toluj (prostovoljno) ?rtvovan v ?amanskem obredu za izbolj?anje zdravja takrat hudo obolelega Ogedeja. Po manj prizanesljivem viru naj bi umrl zaradi alkoholizma. ?tirje Tolujevi sinovi oziroma dedi?i so: Mongke , Kublaj , Hulegu in Arikbek .
• Korejski mar?al ?oe Vu prisili kralja God?onga k selitvi prestolnice iz trenutnega Songdoja na priobalni otok Kanhvado , ki ga pri?ne utrjevati. Pod?elskim prebivalcem naro?i naj se zate?ejo v gore in utrjena mesta.↓
• → Mongoli pri?no pod vodstvom generala Sartaja drugo invazijo na Korejski polotok . Zavzamejo ve?ino dana?nje Severne Koreje, vendar jim spodleti zavzetje otoka Kanhvado. Tudi pode?elje se z gverilskim bojem kr?evito upira mongolski invaziji: v eni od bitk je ubit mongolski general Sartaj, nakar se Mongoli umaknejo s polotoka nazaj v notranjost celine.
  • Med invazijo so uni?ene vse lesene tiskarske plo??e korejskega prevoda budisti?nega kanona Tripitaka ( Tripitaka Koreana ), skupaj ve? kot 80.000 plo??. 1251 ↔

Vojna Lombardov [ uredi | uredi kodo ]

• 3. maj - Bitka pri trdnjavi Casal Imberti : cesarski regent Rikardo Filangieri premaga proticesarsko vojsko koalicije starega jeruzalemskega plemstva pod vodstvom Ibelinskih .
• Rimsko-nem?ki cesar in samozvani ciprski kralj Friderik II. po?lje pet guvernerjev na Ciper, ?emur se upre doma?e plemstvo. ↓
• 15. junij → Bitka pri Agridi : desetkrat manj?a ciprska vojska z ibelinskimi zavezniki premaga cesarsko vojsko Friderika II.. Po tem porazu izgubi cesarska stranka nadzor nad ve?ino Cipra in se umakne na sever v Kyrenio . 1233 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 10. april - Umrlega habsbur?kega grofa Rudolfa II. nasledi sin Albert IV.
• maj - Sveto rimsko cesarstvo : rimsko-nem?ki cesar Friderik II. se v dokumentu Statutum in favorem principum (Statut v korist knezov) odpove ?tevilnim privilegijem in pravicam, ki po novem pripadejo lokalnim vladarjem in mestom. Mdr. tudi pravico do kovanja lastnega denarja in dvigovanja davkov.
• 30. maj - Pape? Gregor IX. za svetnika kanonizira fran?i?kanskega meniha Antona Padovanskega , kar je manj kot leto dni po njegovi smrti.
• 26. oktober - Japonski cesar Go-Horikava abdicira v korist starej?ega sina ?id?a , 87. japonskega cesarja po seznamu .
• Matej Ninoslav odstavi bosanskega bana Stjepana Kulini?a . Kljub temu, da je veren katolik, ga pape? Gregor IX. in mad?arski kralj Andrej II. vidita kot neza?eleno osebo. 1234 ↔
• Angle?ki justiciar ^[1] Hubert de Burgh si je za ?asa regentovanja Henriku III. nabral veliko sovra?nikov na dvoru. Tem uspe kralja prepri?ati, da Huberta razre?i in vr?e v je?o. 1233 ↔
• Umrlega toulu?kega ?kofa in borca proti katarski hereziji Folqueta de Marselho nasledi Raymond de Fauga .
• Okcitanski baron Raymond de Pereille podari katarom utrdbo Montsegur . 1243 ↔
• Rimljani v vsesplo?nem uporu iz?enejo pape?a Gregorja IX. , ki si poi??e zato?i??e v bli?njem Anagniju , od koder zaprosi za pomo? cesarsko vojsko.
• Dominikanski menih Peter iz Verone je dolo?en za glavnega inkvizitorja v severni Italiji.
• Egiptovski sultan Al-Kamil podari cesarju Frideriku II. Al-D?azarijevo mehansko uro.
• Japonska: ker se je nakopi?ilo ogromno nere?enih primerov dedovanj in zemlji?kih sporov, japonski regent Hod?o Jasutoki izda pisni zakonik Goseibai Sikimoku .

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 10. november - Hakon Hakonsson mlaj?i , norve?ki sokralj († 1257 )

Neznan datum

• Bernard Saisset , okcitanski ?kof Pamiersa († 1314 )
• Manfred Hohenstaufen , sicilski kralj († 1266 )
• Ramon Llull , ?panski (katalonski) teolog in filozof († 1315 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 10. april - Rudolf II. , habsbur?ki grof

Neznan datum

• Mihael ?kot , ?kotski matematik, astrolog, alkimist (* 1175 )
• Ranulf de Blondeville , angle?ki plemi?, 6. grof Chester, 1. grof Lincoln (* 1170 )
• Toluj , mongolski kan (* 1191 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]