1202 ( MCCII ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na torek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Slovenija [ uredi | uredi kodo ]

• 10. avgust - Umrlega koro?kega vojvodo Ulirika II. , ki se je v Sveti de?eli oku?il z gobavostjo , nasledi mlaj?i brat in regent Bernard , ki vlada ve? kot pol stoletja. 1256 ↔

Evropa [ uredi | uredi kodo ]

Angle?ko-francoska vojna 1202-1214 [ uredi | uredi kodo ]

• Iz spora med angle?kim kraljem Ivanom in vazalno hi?o Lusignanskih iz Poitouja se razvije nova angle?ko-francoska vojna (1202-14). Ker se Ivan, ki je hkrati grof Poitouja, no?e zagovarjati pred francoskim kraljem Filipom II. , le-ta prepi?e vse Ivanove fevde (Normandija, Anjou, Touraine, Poitou in severni del Akvitanije), ki so v domeni francoske krone, na bretonskega vojvodo (in Ivanovega ne?aka) Arturja I. ↓
• 1. avgust → Bitka pri Mirebauju : baron Hugo IX. Lusignanski in bretonski vojvoda Artur I. posku?ata zavzeti grad Mirebau, v katerem se nahaja kraljica-mati Eleanora Akvitanska . Kralj Ivan z bliskovitim prodorom s severa zajame celotno bretonsko vojsko, vklju?no z vojvodo Arturjem, in odvrne lusignanske.
  • Z bretonskimi voja?kimi ujetniki ravnajo Angle?i zelo kruto. Ve?ina je izstradana do smrti. Ker je med umorjenimi bretonskimi plemi?i veliko sorodnikov angle?kih baronov, za?no le-ti prestopati na stran francoskega kralja.
• Do konca leta je Bretanija kljub ujetni?tvu vojvode Arturja ponovno na strani francoskega kralja. Pridru?i se ji ?e grofija Anjou.

?etrta kri?arska vojna [ uredi | uredi kodo ]

• pomlad - V Benetkah , ki naj bi bile izhodi??e za kri?arski napad na Egipt, dospe dale? premalo kri?arjev od prvotno predvidenih 33.500. Manj?e kri?arske enote so iz ostalih evropskih pristani?? plule neodvisno od organizacije Bene?anov in vodje Bonifacija Montferra?kega .↓
• → Kljub temu, da je v Benetke prispelo manj kot polovico od prvotno obljubljenega ?tevila kri?arjev, Bene?ani, ki jih vodi ostareli do? Enrico Dandolo , vztrajajo pri financiranju na podlagi podpisane pogodbe, saj sta gradnja in urjenje kri?arske flote mo?no obremenila bene?ansko trgovino.
• 13. maj - Sklenjen je tajen trgovski sporazum med Benetkami in egiptovskim ajubidskim podkraljem Al-Kamilom , ki Bene?anom obljubi trgovske ugodnosti v zameno, ?e kri?arsko floto preusmerijo stran od Egipta.
• 24. junij - Datum izplutja: pogodba dolo?a izplutje kri?arske flote, 50 bojnih ladij in 450 transportnih, ki naj bi odplule proti Egiptu, vendar odhod blokirajo Bene?ani, ki so prejeli dale? premajhno pla?ilo za delo, ki so ga opravili po pogodbi.
• 8. oktober - Kri?arska flota odpluje iz Benetk.
• 10.-23. november - Ker bi razpustitev flote prinesla ?e ve?je stro?ke, kri?arji na vztrajanje Bene?anov nazadnje oblegajo in zavzamejo Zadar , ki je bil pod ogrsko nadoblastjo in hkrati katoli?ki. ^[1]
  • Odklon od zastavljenega cilja in napad na katoli?ki Zadar vznemiri pape?a Inocenca III. , ki Bene?ane in voditelje kri?arjev izob?i . Voditelji kri?arskega pohoda kri?arski vojski zamol?ijo pape?ovo pismo.
• Po obilnem plenjenju kri?arji v Zadru prezimijo. Nazadnje pape? izob?i zgolj Bene?ane, ki naj bi kri?arje zavedli od zastavljenega cilja. Medtem v zakulisju voditelji kri?arskega pohoda preusmerijo pozornost na bizantinski Konstantinopel , kjer naj bi na predlog in obljubljeno finan?no pobudo Alekseja Angela odstranili cesarja Alekseja III. Angela in restavrirali oblast njegovega (zaprtega) o?eta Izaka II. Angela . 1203 ↔

Ostalo po Evropi [ uredi | uredi kodo ]

• 9. marec - Umrlega norve?kega kralja Sverra Sigurdssona nasledi njegov drugi nezakonski sin Haakon Sverresson , ki je vladal samo za dve leti, vendar je v tem ?asu stabiliziral razmere na nemirnem Norve?kem.
• 13. marec - Umrlega poljskega nadvojvodo Mje?ka III. Starega nasledi peti sin Vladislav III. Tankonogi .
• maj - Pape? Inocenc III. naslovi na zahringen?kega vojvodo Bertolda V. pismo z razlago o (pre)mo?i pape?ke nad cesarsko in vsako posvetno oblastjo.
• 12. november - Umrlega danskega kralja Knuta VI. , starega ?ele 40 let, nasledi mlaj?i brat Valdemar II.
• 29. december - Umrlega ?ernigovskega kneza Igorja Svjatoslavi?a po rotacijskem nasledstvenem sistemu nasledi Oleg III.
• Cathala Carragha Ua Conchobairja , v nasledstveni bitki ubitega irskega kralja ?epne kraljevine Connacht, nasledi stric Cathal Crobhdearg Ua Conchobair .
• Umrlega nem?kega ministeriala Markvarda iz Annweilerja , ki se mu je uspelo uvljaviti kot regent Kraljevine Siclije in s tem kot za??itnik mladoletnega kralja Friderika II. , nasledi kolega Vilijem iz Capparoneja , ki prav tako ne u?iva podpore niti Inocenca niti hi?e Hohenstaufen.
• Ustanovitev nem?kega vite?kega reda Livonsko bratstvo me?a .
• Sin italijanskega trgovca, popotnik in matematik Leonardo iz Pize (kasneje imenovan Fibonacci) napi?e prvenec Liber Abaci (Ra?unska kniga), v katerem Evropi predstavi prednosti arabskih ?tevilk pred takrat uveljavljenimi rimskimi . V delu prav tako prvi uporabi ?tevilo ni? .
• Srbija: Vukan Nemanji? postane novi veliki ?upan Ra?ke, ko s pomo?jo Mad?arov odstavi brata ?tefana , ki zbe?i k Bolgarom. V zameno za prestol Vukan Mad?arom ponudi vazalno prisego. 1203 ↔

Azija [ uredi | uredi kodo ]

• 20. maj - Katastrofalen potres v Siriji. Ocenjena ?tevilo smrtnih ?rtev zaradi potresa je nekaj 10.000. Potres ?e poslab?a polo?aj v ?ir?i regiji Levanta , ?emur sledi ve? kot 1.000.000 mrtvih zaradi lakote in epidemij.
• 27. julij - Bitka pri Baisanu : gruzijska vojska pod vodstvom kneza Davida Soslana huje porazi ikonijske Seld?uke iz Sultanata Rum .
• Umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcev Godfreja de Donjona nasledi Afonso de Portugal .
• Japonska: za ?oguna je napoten 17-letni Minamoto Joriie . Ker je za?el vladati po svoje, mu dru?ina prepove ukvarjanje s politiko. 1203 ↔
• Mongolija: mongolski kan Temud?in odlo?ujo?e porazi Tatare in jih vklju?i v svoj osvajalni na?rt.

Afrika [ uredi | uredi kodo ]

• Zadnje leto izjemno nizkega poplavljanja reke Nil (1199-1202). Ker je bil Egipt pomembna ?itnica Bli?njega vzhoda, sledi huda lakota z epidemijami.

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 2. junij - Margareta II. Flandrijska , grofica Flandrije in Hainauta († 1280 )
• Alfonz Molinski , princ Leona in Kastilije († 1272 )
• Bonifacij II. Montferra?ki , markiz, titularni solunski kralj († 1253 )
• ?in D?ju?ao , kitajski matematik († 1261 )
• Enni Benen , japonski zen budisti?ni menih († 1280 )
• Matilda II. Boulognjska , grofica, portugalska kraljica († 1260 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 9. marec - Sverre Sigurdsson , norve?ki kralj (* 1145 )
• 13. marec - Mje?ko III. Stari , poljski veliki knez (* 1138 )
• 30. marec - Joahim iz Fiore , italijanski mistik in teolog (* 1135 )
• 10. avgust - Ulrik II. Spanheimski , koro?ki vojvoda (* 1176 )
• 12. november - Knut VI. , danski kralj (* 1163 )
• 29. december - Igor Svjatoslavi? , ?ernigovski princ (* 1151 )
• Alain de Lille , francoski teolog, pesnik (* 1116 )
• Andre de Chauvigny , angle?ki vitez, kri?ar (* 1150 )
• Cathal Carragh Ua Conchobair , irski kralj Connachta
• D?akuren , japonski budisti?ni menih, pesnik (* 1139 )
• Evgenij iz Palerma , sicilski admiral, prevajalec, pesnik (* 1130 )
• Geoffroy de Donjon , veliki mojster vitezov hospitalcev
• Joscio iz Tira , nad?kof Tira, kri?ar
• Markvard iz Annweilerja , nem?ki ministerial, regent Kraljevine Siclije
• Reginald Grenier , baron Sidona, kri?ar (* 1130 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]