?vicarski narodni park

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
?vicarski narodni park
Parc Naziunal Svizzer
Bli?nje mesto Zernez
Koordinati 46°40′00″N 10°12′00″E  /  46.66667°N 10.20000°E  / 46.66667; 10.20000
Povr?ina 172,3 km²
Ustanovitev 1. avgust 1914
Oznaka parka

?vicarski narodni park (nem?ko Schweizerischer Nationalpark ; francosko Parc National Suisse , italijansko Parco Nazionale Svizzero ; retoromansko Parc Naziunal Svizzer ) se nahaja v zahodnih Retijskih Alpah , v vzhodni ?vici . Le?i v kantonu Graubunden , med kraji Zernezu, S-chanf, Scuol in prelazom Fuorn v dolino Engadin na meji z Italijo.

Od leta 1979 je Unescov rezervat biosfere in ima danes 170,3 km² povr?ine. [1] Hkrati je najve?ji naravni rezervat v dr?avi. Vodi ga javnopravna fundacija s sede?em v Bernu. Sede? uprave je v Schloss Planta-Wildenberg v Zernezu. [2] Ruedi Haller je direktor ?vicarskega narodnega parka od oktobra 2019.

Narodni park pokriva nadmorske vi?ine od 1400 do 3174 m (Piz Pisoc), ve?ina je na podalpskem nivoju. Tretjino obmo?ja parka pokriva gozd, 20 % Alpe in travniki, ostalo sestavljajo obmo?ja brez rastlinja: kamenje, meli??a, sneg, led in voda. Planinski bor ( Pinus mugo ) je z 90 % prevladujo?a drevesna vrsta, ?etrtino drevesne populacije sestavlja odmrl les - in trend nara??a, saj lahko gnitje traja tudi ve? kot 100 let. Park je ve?inoma na engadinskem dolomitu in je zato precej suh. Letna povpre?na temperatura je 0 ° C, letne padavine okoli 1140 mm, ?tevilo son?nih ur v letu okoli 1900.

Opis [ uredi | uredi kodo ]

Ustanovljen je bil 1. avgusta 1914, na dr?avni praznik ?vice. Bil je med prvimi narodnimi parki v Evropi.

V letu 2009 je bil edini narodni park v ?vici, ?eprav obstajajo na?rti, da jih ustanovijo ve?. [3] Ima povr?ino 174,2 km² in je najve?je za??iteno obmo?je v dr?avi.

V parku se ne sme hoditi izven ozna?enih poti, kuriti ali spati zunaj Chamanna Cluozza; v parku so tudi planinske ko?e . Prav tako je prepovedano motiti ?ivali ali nabirati rastline ali nositi iz parka. Psi niso dovoljeni, niti na vrvici. Zaradi teh strogih pravil je ?vicarski narodni park edini park v Alpah, ki je kategoriziran pri IUCN kot strogi naravni rezervat , kar je najvi?ja raven za??ite.

Center za obiskovalce se nahaja v Zernezu. Cesta skozi park vodi preko prelaza Fuorn (ali Ofenpass) na Ju?no Tirolsko v Italiji.

Poleg ?vicarskega narodnega parka ima ?vica tudi ?estnajst regionalnih naravnih parkov. [4]

Opazovanje narave [ uredi | uredi kodo ]

Da je v park zapusti pot prepovedano, ima med drugim za posledico, da se ?ivali lahko pribli?ajo ljudem tudi v bli?ino. Kdor hodi tiho lahko sre?a kozoroga, jelena, gamsa, svizce, srne, zajce, ku??arje, ka?e, ?u?elke in veliko ptic, morda celo brkatega sera, ki so ga ponovno uvedli v park leta 1991.

Phyteuma orbiculare

Ekosistem parka obsega skupno ve? tiso? ?ivalskih in rastlinskih vrst, od neopaznih mikroorganizmov do rjavega medveda, ki so ga konec julija 2005, po 90 letih odsotnosti, spet zaznali v ?vici. Zdi se da se je priselil iz Ju?ne Tirolske iz narodnega parka. Kot migracijski gost je obravnavan kot del ekosistema in zato ni preganjan. Namesto tega so namestili informativne table s priporo?ili glede ravnanja v primeru sre?anja z medvedom. Sre?anje z volkovi ali risi, ki se pojavljajo ob?asno v parku, je precej verjetno. Velik del parka stoji na apnen?astih tleh, zato v ve?ini podro?ij prevladuje rastlinstvo, ki mu ustreza taka podlaga. Ve?ina kamnin v parku ? pe??enjaki , apnenci in kremen - so kot dolomit , sedimentne kamnine . Magmatske kamnine , kot sta gnajs in amfibolit najdemo le na podro?ju Macun.

Raziskave [ uredi | uredi kodo ]

Zahvaljujo? znanstvenim raziskavam, je mogo?e dokumentirati spremembe v nacionalnem parku na dolgi rok. Serija rezultatov raziskav Nationalpark-Forschung in der Schweiz o obmo?ju narodnega parka je objavljena od leta 1920. Do danes je iz?lo ?e 90 publikacij. Geografski informacijski sistem (GIS) National Park je bil ustanovljen leta 1992 na pobudo odbora za raziskave in In?tituta za geografijo Univerze v Zurichu. Podatki se dopolnjujejo s sedanjimi stali??i in obdelujejo v GIS. Dolgoro?ni postopki so lahko bolje dokumentirani in razumljeni. Poleg ohranjanja in raziskovanja, je bolj pomembna funkcija parka kot izobra?evalne ustanove.

V centru za obiskovalce v Zernezu se dobi informacije o parku, si lahko ogleda na sprehodu svizca ali spozna posebne naravne pojave na obmo?ju parka. To so dinozavrove stopinje na Piz dal Diavel, v strugi potoka v dolini Val Sassa in soliflukcijo v Val dal Botsch. Od maja 2008 ima Narodni park nov center za obiskovalce v Zernezu s celovito stalno razstavo o naravi nacionalnih parkov.

Pomembni vrhovi [ uredi | uredi kodo ]

  • Piz Pisoc, 3173 m
  • Piz Quattervals, 3165 m
  • Piz da l'Acqua, 3126 m
  • Piz Chaschauna, 3071 m

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Na podlagi misli in dejanj Johanna Wilhelma Coaza, ki velja za enega od glavnih pionirjev ideje o nacionalnem parku, z za?etkom v 20. stoletju, so se v ?vici pojavili glasovi, ki so ?eleli zaustaviti postopno uni?enje zadnjih divjih podro?jih dr?ave. Zvezni svet je imenoval komisijo, ki naj predlaga ustrezna podro?ja, ki morajo biti ?im bolj podobna prvotnemu stanju. Kmalu se je na?la gorska regija v Graubundenu . Pod vodstvom baselskega zoologa Paula Sarasina s podporo ?lanov ?vicarskega dru?tva za naravoslovje, danes SCNAT, so leta 1908 v Val Cluoza na?li ?elene lastnosti. Ob?ina Zernez kot lastnik ni bila najbolj nagnjena h kmetijstvu. Leta 1913 je bil podpisan zakup doline za 99 let in za?elo se je odpiranje parka. V tistem ?asu je zajemal pribli?no 79 kvadratnih kilometrov povr?ine, ki so sedaj jedro obmo?ja: Val Cluozza, Ofenpass in Val Minger. Dru?tvo za varstvo narave v ?vici (SBN), ustanovljeno leta 1909, je nosilo prve stro?ke.

Pogodba iz leta 1913 je uredila zakupnine za ob?ine s strani konfederacije, dolgoro?no znanstveno ?tudijo z Raziskovalno dru?tvo narave in stro?ke nadzora in delovanja. Ko niso mogli ve? obvladovati stro?kov, je zvezna vlada prevzela to nalogo, narodni park pa preoblikovan v fundacijo. Leta 1959 je bila sprejeta nova razli?ica zveznega odloka za narodni park. Od takrat te?e pogodba za nedolo?en ?as, najemnina je bila revidirana in prepovedana napeljava zunanjih elektri?nih vodov. Poleg tega je uporaba hidroenergije razen obstoje?e prepovedana, reakcija na leta 1957 zgrajenega rezervoarja Spolkraftwerke na ju?nem robu parka, ki je vzela velik del naravnega toka. Leta 1961 je bila predzadnja ?iritev, "zaokro?evanje" obmo?ja parka pa je potekalo leta 2000; najnovej?i del je Karseen pri Macunu, visoka dolina severovzhodno od Zerneza na okoli 2600 m. Park je utrpel izgubo ozemlja leta 1936, ko najema v Val Tavru ni bilo mogo?e podalj?ati.

?e v prvih letih po za??iti se je za?el hiter porast rastlinskih in ?ivalskih vrst, od leta 1914 do leta 1916 je bilo na obmo?ju parka veliko medvedov. ?tevilo obiskovalcev je bilo prvi? okoli 250 na leto. Od leta 1920, ko so v parku uredili poti, se je obisk raz?iril. Do sedaj je na voljo 80 km poti, vklju?no dve planinskih poti.

Pokrajina nacionalnega pomena [ uredi | uredi kodo ]

V skladu s 5. ?lenom zveznega zakona o naravni in kulturni dedi??ini vodi ?vica Zvezni inventar krajin in naravnih spomenikov.

?t. 1915, opis: Schweizerischer Nationalpark und Randgebiete , leto vklju?itve v popis: 1996, velikost: 29.249 ha - regija vklju?uje velik del skupine Sesvenna

Te?ave v parku [ uredi | uredi kodo ]

Problemi parku so predvsem zaradi lege in ?e vedno relativno majhne velikosti. Park je bil do poznih 1950-ih le za ljubitelje narave, od takrat pa se je ?tevilo obiskovalcev pove?alo, tako da je veliko ?ivali bolj te?ko opazovati. Danes ni mogo?e opaziti nobenega jelena in gamsa. V zelo suhem obmo?ju parka sledovi ljudi izginejo zelo po?asi. Na mnogih nekdanjih planinah ?e danes najdemo tipi?no rastlinje. Sledi rudarstva in apnene pe?i po?asi pokriva vegetacija, kot tudi stare goloseke. Tik pred odprtjem parka so ob napovedanem najemu, skupnosti tako nerazumno posekale lesno zalogo, da bi pogajanja skoraj ne uspela.

Pomemben problem predstavljajo po?ari . V bli?ini hotela Il Fuorn si ?e vedno vidi po?arno opusto?enje iz leta 1951, saj se enkrat uni?ena humusna plast obnavlja le zelo po?asi. V okviru gradbenih del za izravnalni bazen na Ova Spin, je gozdni po?ar izbruhnil leta 1962, ki bi se lahko ustavil le s protipo?arnimi pasovi, ?e deset dni so majhni po?ari ogro?ali naravo.

Stale? gamsov ostaja skoraj nespremenjen, ?tevilo jelenjadi pa se je bistveno pove?alo, saj je park odprt. ?koda objedanja se pojavlja predvsem zaradi pove?anega zimskega gojena mladic. Tudi divje ?ivali vedno znova privla?ijo divje lovce, ki izkori??ajo lokacijo parka v obmejnem obmo?ju med ?vico, Avstrijo in Italijo, da bi se izognili preganjanju.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Parc Suisse Biosphere Reserve
  2. ↑ Schweizerischer Nationalpark: Schloss Planta-Wildenberg
  3. ↑ ≫Pioneer nature park marks centenary≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. februarja 2014 . Pridobljeno 9. aprila 2017 .
  4. ↑ Overview of the Swiss parks , Federal Office for the Environment (page visited on 27 July 2016).

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: ?vicarski narodni park .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=?vicarski_narodni_park&oldid=6191693 ≪