?lenono?ci
(
[t?len?'n??tsi]
) so skupina nevreten?arjev iz naj?tevil?nej?ega debla
Arthropoda
(
[??ːrθr?p?d?]
;
gr?ko
?ρθρον
(arthron-sklep) +
ποδ??
(podos-stopalo)). Znanih je preko dva milijona
vrst
, kar zna?a tri ?etrtine vseh znanih ?ivalskih vrst,
[1]
po eni od novej?ih ocen pa naj bi bilo vseh vrst med 5 in 10 milijonov.
[2]
Sode? po telesni zgradbi in drugih zna?ilnosti so ?lenono?ci sorodni
kolobarnikom
. Najo?itnej?a podobnost je, da imajo oboji ?lenjeno telo in enako osnovno zgradbo
?iv?evja
z
mo?gani
na hrbtni strani sprednjega dela telesa in
trebu?nja?o
- ?iv?no povezavo na trebu?nem delu z zadebelitvami (
gangliji
) v vsakem ?lenu. ?leni so med seboj razli?ni (t. i.
heteronomno ?lenjenje
) in tvorijo jasno definirane telesne regije, najve?krat dve ali tri -
glavoprsje
in
zadek
ali glavo,
oprsje
in zadek. Zanje je zna?ilno tudi, da jih obdaja trden, ve?plasten
zunanji skelet
, ki ga izlo?a zunanja plast
ko?e
. Deli se v tanko, zunanjo plast prokutikulo in mnogo debelej?o epikutikulo spodaj. Prokutikula je iz
beljakovin
in v?asih tudi vodoodpornih
voskov
, epikutikula pa je ponovno dvoplastna, sestavljata jo eksokutikula na zunanji in endokutikula na notranji strani. Obe gradijo beljakovine in polisaharid
hitin
. Zgradba je v eksokutikuli oja?ana s procesom, podobnim
strojenju
:
molekule
so kri?no povezane med seboj, kar da trdno, nepro?no strukturo, ki je zna?ilna za ?lenono?ce. V pregibih med ?leni eksokutikula manjka, zato so upogljivi. Zaradi trdnega zunanjega ogrodja se morajo vsi ?lenono?ci
leviti
- periodi?no odvre?i pretesno hitinja?o, da lahko rastejo. Njihova obarvanost je najpogosteje posledica prisotnosti
melaninskih
pigmentov
v skeletu, ki dajejo rjavo, rumeno, rde?o ali oran?no
barvo
. Nekatere vrste pa so ?ivopisanih,
iridescen?nih
barv, ki nastanejo zaradi loma svetlobe na fini rebrasti strukturi vrhnje plasti.
Ime so dobili po zna?ilnosti, da so poleg telesa ?lenjene tudi
okon?ine
. Razen pregibov so toge in omi?i?ene tako, da se lahko hitro premikajo po principu
vzvoda
. Izrastki zunanjega skeleta v notranjosti okon?in, na katere se pripenjajo mi?ice, omogo?ajo natan?nej?i nadzor nad gibanjem. ?lenjene okon?ine so ena od bistvenih prednosti napram kolobarnikom, ki je verjetno omogo?ila tak?en razmah ?lenono?cev. Poleg tega so se pri raznih podskupinah okon?ine spremenile za opravljanje drugih nalog poleg lokomocije.
Krilate ?u?elke
so med ?lenono?ci posebnost, saj imajo poleg nog ?e dodaten par ali dva
kril
, ki so se razvila povsem lo?eno.
Tudi notranja zgradba ?lenono?cev je ?lenjena. Imajo odprto
krvo?ilje
, kjer
hemolimfa
obliva notranje organe v skupni telesni votlini. Poganja jo bolj ali manj izra?eno cevasto
srce
, sodeluje pa tudi skeletno mi?i?je kadar je ?ival aktivna. Zgradba
dihal
in
izlo?al
je raznolika, glede na taksonomski polo?aj in okolje, v katerem dolo?ena skupina ?lenono?cev ?ivi. ?utila za kemi?ne in mehanske
dra?ljaje
so ve?inoma v obliki izrastkov skeleta -
?utilnih dlak
, poleg tega pa mnogi ?lenono?ci tudi
vidijo
s katerim od tipov
o?es
. Ta so bodisi enostavna
o?esca
, bodisi
sestavljena o?esa
.
Zadnja levitev (preobrazba)
?kr?ata
?lenono?ci imajo z izjemo nekaj ozko specializiranih skupin lo?ena
spola
in se
razmno?ujejo spolno
.
Oploditev
je po navadi
notranja
, bodisi neposredno, bodisi posredno, kadar samec odlo?i
paket semen?ic
in ga samica nato pobere s svojo spolno odprtino.
Zunanje oploditve
se poslu?ujejo samo nekateri vodni predstavniki. Prakti?no vsi ?lenono?ci le?ejo
jaj?eca
, v katerih se razvijajo
zarodki
. Navidezna izjema so
??ipalci
, kjer se
li?inke
izle?ejo iz jaj?ec ?e v materinem telesu.
Pravkar izlegla li?inka je lahko miniaturna kopija odrasle ?ivali brez spolnih organov, ali pa se od nje tako skrajno razlikuje, da je bila ?e do pred nedavnim opisana kot lo?ena vrsta (npr. pri nekaterih
rakih
). Zaporedje levitev, skozi katere gre preden odraste, razdeli ?ivljenje ?lenono?ca v jasno razmejene faze (stadije). Levitve se lahko nadaljujejo tudi skozi odraslo obdobje do konca ?ivljenja. Prehodu med li?inko in odraslo ?ivaljo pravimo
preobrazba
. Ta pri ?lenono?cih, ki se kot odrasli ne levijo ve?, sovpada z zadnjo levitvijo.
?lenono?ci ?ivijo v skoraj vseh naravnih okoljih na Zemlji, od visokogorij do morskih globin in
ekstremnih
habitatov
. Poleg
amniotov
so edina skupina ?ivali, ki uspeva v suhih okoljih. To jim omogo?a zunanji skelet, ki je lahko prevle?en z
voskasto
plastjo in u?inkovito ??iti pred izsu?itvijo.
?lenono?ci so bilateralni nevreten?arji iz naddebla
ecdysozoa.
?lenono?ce navadno
razvr??amo
v pet
poddebel
, od katerih so predstavniki enega v celoti izumrli:
- †
trokrparji
- neko? velika skupina morskih ?lenono?cev, izumrli na prelomu
perma
in
triasa
pred okrog 248 milijoni let.
- pipalkarji
- sem sodijo
pajki
,
pr?ice
,
??ipalci
in sorodni organizmi. Zna?ilen zanje je par pipalk, okon?in tik nad usti, ki so pri ??ipalcih preoblikovane v kle??e, pri pajkih pa v strupnike.
- stonoge
- njihovo telo je sestavljeno iz mnogih podobnih ?lenov, vsak izmed katerih nosi po par nog.
- ?esterono?ni ?lenono?ci
-
?u?elke
in nekaj drugih manj?ih skupin, katerih predstavniki imajo tri pare nog, ki izra??ajo iz
oprsja
- raki
- raznolika skupina ve?inoma vodnih ?ivali. Najo?itnej?a skupna zna?ilnost je, da imajo dvoroge okon?ine.
Vendar pa je klasifikacija na tem nivoju ?e vedno predmet mnogih debat in rednega prilagajanja razvrstitve novim odkritjem. Nedvoumno razvr??anje ote?ujejo tudi nekateri
fosilni
?lenono?ci, ki bodisi niso podobni nobeni od uveljavljenih skupin, bodisi ka?ejo podobnost z ve? kot eno. Rezultati
molekularnih
raziskav med drugim porajajo dvom v veljavnost skupine
rakov
.
[3]
- (slovensko)
- (angle?ko)