Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Supernova
je eksplozija na koncu ?ivljenja zvezde. Povzro?i izjemno svetle predmete iz
plazme
, ki postopoma postanejo nevidni v nekaj
tednih
ali celo
mesecih
. Do tega lahko privedeta dva vzroka. Masivna zvezda se sesede sama vase, ali pa
bela pritlikavka
kopi?i
snov
zvezde spremljevalke, dokler ne prese?e
Chandrasekharjeve meje
in povzro?i termonuklearne eksplozije. V obeh primerih zvezda ve?ino snovi izvr?e v okolico. V standardni
kozmologiji
je supernova glavni ali celo edini vir te?jih
elementov
, ki ne morejo nastati z
jedrskim zlivanjem
, nastanejo pa pri eksploziji supernove. Lahko se iz nje razvije
nevtronska zvezda
, ki je majhna, a zelo gosta (kubi?ni cm tehta enako kot celo ?love?tvo). Lahko pa kon?a kot bela pritlikavka.
Tip I (supernove prve vrste)
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ta tip supernove je za klasifikacijo uporablja
spekter
. V nihovem spektru ni
Balmerjevih ?rt vodika
[1]
.
Glavni ?lanek tega razdelka je
Supernova tipa Ia
Do tega pojava lahko pride le v
dvozvezdju
, v katerem je ena od zvezd
bela pritlikavka
. Bela pritlikavka sesa snov s spremljevalke, in ko doe?e Chandrasekharjevo mejo, eksplodira.
VSE
take supernove so enake, ker imajo enako maso, ko eksplodirajo.
Tip II (supernove druge vrste)
[
uredi
|
uredi kodo
]
Tak?ne supernove za razliko od tipa I imajo Balmerjeve ?rte
vodika
.
Kandidati za supernovo v na?i galaksiji
[
uredi
|
uredi kodo
]
- ↑
Spika, slovenska revija za astronomijo: Strnad, Janez (marec 2013): Supernove
|
---|
vrste
| | |
---|
velikost
| |
---|
nastanek
| |
---|
zna?ilnosti
| |
---|
te?ave
| |
---|
metrike
| |
---|
alternativna telesa
| |
---|
analogoni
| |
---|
seznami
| |
---|
sorodno
| |
---|
|