Poletne olimpijske igre ali igre olimpijade so mednarodna ?portna prireditev, ki jo organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka ?tiri leta. So najpresti?nej?e ?portno tekmovanje na svetu. Olimpijsko zmagoslavje je eno izmed najpresti?nej?ih dose?kov v ?portu. V vsaki disciplini podelijo olimpijske medalje: zlato za prvo, srebrno za drugo in bronasto za tretje mesto, po tradiciji iz leta 1904 .

Ni svetovne prireditve, ki bi se pribli?ala poletnim olimpijskih igram, in ni mednarodnega tekmovanja, ki ponudi tako ?irok izbor ?portnih prireditev na enem mestu. Sodobne olimpijske igre trajajo najve? 16 dni in ponujajo ve? kot 300 razli?nih preizku?enj v razli?nih ?portih. Prav tako omogo?ajo manj znanim ?portnim disciplinam, da se svetovno uveljavijo.

Za udele?itev na poletne olimpijske igre skrbijo nacionalni olimpijski komiteji , v Sloveniji Olimpijski komite Slovenije (OKS).

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnja leta [ uredi | uredi kodo ]

Za?etek olimpijskih iger moderne dobe sega v leto 1894 , ko je francoski baron Pierre de Coubertin posku?al o?iveti idejo o anti?nih olimpijskih igrah kot na?ina povzdigovanja ?porta in duhovnega delovanja. Prve igre, ki so bile v Atenah leta 1896 , so privabile samo 245 tekmovalcev iz ?tirinajstih dr?av, od tega je bilo ve? kot 200 Grkov , vendar so bile prvo mednarodno ?portno tekmovanje v tak?nem obsegu. Zmagovalci so prejeli srebrno medaljo in krono iz olj?nih vejic.

?tiri leta kasneje, leta 1900 , so pari?ke olimpijske igre privla?ile kar ?tirikrat ve? ?portnikov, vklju?no z enajstimi ?enskami, ki so prvi? tekmovale v kriketu , tenisu , golfu in jadranju . Trajale so ve? kot pet mesecev in ?e danes je sporno, koliko prireditev je bilo zares olimpijskih.

Na olimpijskih igrah v St. Louisu, Missouri, ZDA , leta 1904 , so prvi? za olimpijsko zmagoslavje podelili zlato za prvo, srebro za drugo in bron za tretje mesto. Zaradi dolge ladijske poti ?ez Atlantik za Evropejce je ?tevilo udele?encev upadlo. Pojavljati so se za?ele zlorabe besede ≫olimpijski≪, predvsem na dija?kih tekmah in tekmah irskih Ameri?anov . Trajanje iger se je podalj?alo zaradi povezave s svetovno razstavo Louisiana Purchase Exposition .

Veliko nizov manj?ih iger je bilo prirejenih leta 1906 v Atenah . To so bile prve interkalarne igre, ki bi naj v bodo?e potekale v Atenah , vendar se ideja ni prijela. Prirejene so bile za deseto obletnico rojstva modernih olimpijskih iger, in ?eprav jih je organiziral Mednarodni olimpijski komite, jih ta danes ne priznava za uradne. Igre so bile zelo uspe?ne in so veliko pripomogle k uspehu naslednjih iger.

Igre v Londonu leta 1908 so prinesle, danes standarden, 42,195 km dolg maraton . Ta dol?ina je bila izbrana v prid britanske kraljevske dru?ine, da se je kon?al pred njihovo ko?o. Dol?ina maratona se je prej spreminjala od iger do iger, predvsem zaradi lokalnih razmer, kot so ureditev cest in stadionov , in se je tako razlikovala do 2 km na igre. Tako je na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896 bil maraton dolg 40 km in se je razlikoval na vseh ?estih olimpijskih igrah med 1900 in 1920 .

Na igrah v Stockholmu leta 1912 so prvi? tekmovali ?portniki z vseh petih celin. To so bile najbolje organizirane igre dotlej, na katerih je sodelovalo ve? kot 2.500 ?portnikov. Njihov uspeh je omogo?il, da so olimpijske igre pre?ivele osemletno prekinitev zaradi prve svetovne vojne . Prvi? na takratnih igrah so se pojavili elektronski merilniki ?asov in zadnji? so podeljevali zlate medalje iz ?istega zlata, danes so te narejene iz srebra in prevle?ene s pravim zlatom . Zabele?ili so najdalj?i tekmovanji, ki sta se kadarkoli odvijali na modernih olimpijskih igrah, in sicer v cestnem kolesarstvu, dolgem ve? kot 320 km, kjer je Ju?noafri?an Rudolph Lewis po 10 urah in 42 minutah prvi prispel na cilj ter v lahki gr?ko-rimski rokoborbi, ki je trajala celih 9 ur in se je kon?ala z neodlo?enim rezultatom. Rokoborcema Fincu Ivaru Bohlingu in ?vedu Anders Ahlgrenu , so namesto zlate podelili srebrni medalji. Prav tako so prvi? v plavalnih disciplinah nastopile ?enske.

Planirane igre v Berlinu leta 1916 so bile odpovedane zaradi prve svetovne vojne .

Obdobje med vojnama [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1920 so bile igre Antwerpnu v ?ast mno?i?nem trpljenju, ki so ga pre?ivljali Belgijci med vojno. Zaradi pomanjkanja sredstev in materiala po vojni so ob prihodu ?portnikov bile olimpijske zgradbe ?e vedno v gradnji. Ob nekon?anem olimpijskem stadionu so bili ?portniki name??eni v natrpane ?etrti, spali so na zlo?ljivih posteljah. Kljub privolitvi MOK k nastopu centralnih sil prve svetovne vojne, Avstro-Ogrske , Nem?ije , Tur?ije in Bolgarije na olimpijskih igrah, tem ni poslal povabila za udele?itev. Prvi? je zaplapolala olimpijska zastava, bila izre?ena olimpijska prisega in tekmovanje iz drugega zimskega ?porta, hokeja na ledu .

Citius , Altius , Fortius (hitreje, vi?je, mo?neje) je bilo prvi? sli?ati na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 . Dele?ne so bile rekordnega porasta, udele?ilo se jih je kar 15 dr?av ve? kot iger leta 1928, predvsem se je prvi? udele?ilo veliko dr?av iz Ju?ne Amerike . zabele?ili so tudi rekordno ?tevilo ?portnikov, ve? kot 3.000, med njimi je bil najslavnej?i finski teka? Paavo Nurmi , ≫ The Flying Finn ≪ (lete?i Finec), ki je osvojil kar 3 ekipne zlate medalje in posami?na teka na 1.500 in 5.000 m. Igre so ob upokojitvi Pierra de Coubertina potekale njemu v ?ast v njegovem rojstnem kraju.

V Amsterdamu so leta 1928 pri?gali prvi olimpijski ogenj na vrhu stolpa, vgrajenega v stadion. Prvi? so se v atletiki pomerile ?enske, kar je spro?ilo veliko polemik, predvsem s strani Coubertina in drugih, ki so se bali, da bodo ?enske postale ≫mo?ate≪ in da si bodo s tem uni?ile zdravje in plodnost. Pojavil se je prvi olimpijski pokrovitelj, Coca-Cola .

Ekonomska depresija v ZDA je zaznamovala olimpijske igre v Los Angelesu leta 1932 . Za trenutek se je zdelo, da se jih ne bo udele?il nih?e, saj se na povabilo ?e ?est mesecev pred igrami ni odzvala nobena dr?ava. Zabele?ile so najmanj?o udele?bo od III. olimpijskih iger. Kljub te?avam je bila prvi? v zgodovini zgrajena olimpijska vas, ki je imela 550 dvoposteljnih bungalovov, po?to, bolnico, restavracije in knji?nico. Prvi? so se predstavile t. i. fotofini? kamere in zmagovalne stopni?ke.

Igre v Berlinu leta 1936 je nem?ka vlada videla kot veliko prilo?nost za propagiranje proti?idovske ideologije. Nacisti?ni simboli so bili povsod, ?idovske in temnopolte ?portnike se je povsod sramotilo in novinarje je varovala tajna policija. Pred igrami se je veliko govorilo o njihovem bojkotu, vendar si je ve?ina dr?av premislila. Tako so se npr. ZDA v zadnji minuti odlo?ile za udele?bo. Kljub temu pa so igre prinesle veliko novosti. Prvi? je bil prirejen ?tafetni tek z olimpijsko baklo, ki se je za?el v Gr?iji in kon?al v Nem?iji . Okoli 3.000 teka?ev je nosilo baklo, preden je ta, po 3.075 km in ?ez 7 dr?av, pri?la v Berlin . To so bile prve olimpijske igre, ki so se predvajale po televiziji. Kajak - kanu , ko?arka in rokomet so bili novi ?porti, raz?irile so se tudi gimnasti?ne discipline in zadnji? je bilo tekmovanje iz pola .

Zaradi druge svetovne vojne so bile odpovedane igre leta 1940 , ?igar gostitelj bi naj bil Tokio na Japonskem - kasneje Helsinki , Finska zaradi druge kitajsko-japonske vojne leta 1937 - in igre leta 1944 , ki naj bi potekale v Londonu , Zdru?eno kraljestvo .

Po drugi svetovni vojni [ uredi | uredi kodo ]

Veliko je bilo govora o smislu prvih povojnih iger, ki so potekale leta 1948 v Londonu , saj je bila Evropa v povojnih ru?evinah in lakoti. Dogovorjeno je bilo, da si ?portniki s seboj prinesejo svojo hrano. Zgrajenih ni bilo nobenih novih olimpijskih objektov in igre so v glavnem potekale na stadionu Wembley , ki je pre?ivel vojne napade. Prav tako ni bilo olimpijske vasi, ?portniki so bili name??eni v vojnih kampih v Uxbridgeu in ?tudentskih domovih Southlands kolid?a. Iz iger so izlo?ili Nem?ijo in Japonsko kot za?etnici druge svetovne in kitajsko-japonske vojne. Kljub te?avnemu ?asu so bile igre zelo uspe?ne, udele?ilo se jih je preko 4.000 ?portnikov iz 59 dr?av.

Helsin?ke olimpijske igre leta 1952 so bile v vzdu?ju tekmovanja zahoda in vzhodnega bloka . Po 40 letnem premoru se je iger udele?ila Sovjetska zveza , ki si je zgradila svojo olimpijsko vas v Otaniemi , Finska , v kateri so bili sovjetski ?portniki pod velikim nadzorom in prepovedjo komuniciranja s preostalimi ?portniki. Ameri?an Bob Mathias , zmagovalec deseteroboja , je zapisal: ≫Zaradi Rusov je bilo veliko ve? pritiska nad nami, bili so zelo resni nasprotniki ... U?ival si, ko si jih premagal ... Moral si jih premagati ... Ta ob?utek je bil zelo mo?an v celotni ekipi.≪ ^[1]

Novembra in decembra so potekale olimpijske igre v Melbourneu leta 1956 , katerih vzdu?je so pokvarili politi?ni dogodki pred igrami. Tako so Egipt , Irak in Libanon z bojkotom protestirali proti invaziji Izraela v Egipt ter Nizozemska , ?panija in ?vica proti invaziji Sovjetske zveze v Budimpe?to , Mad?arska . To so bile prve igre, ki so potekale v dveh dr?avah. Zaradi strogega zakona pri uvozu konjev, so konjeni?ka tekmovanja premaknili v Stockholm , ?vedska , ki so potekala junija, pet mesecev pred igrami v Melbourneu . Na teh igrah so prvi? priredili zaklju?no slovesnost.

Me?anico modernih in anti?nih prizori?? so ustvarili v Rimu leta 1960 . Za gostitev rokoborbe in gimnastike so obnovili Maksencijevo baziliko in terme Karakala . Svetu se je predstavil ameri?ki boksar Cassius Clay, dobitnik zlate olimpijske medalje (kasneje znan kot Muhammad Ali ), gimnasti?arke Sovjetske Zveze pa so osvojile kar petnajst od ?estnajstih mo?nih medalj. Olimpijske igre so se prvi? v celoti predvajale na televiziji.

Tokio je leta 1964 prinesel revolucijo pri uporabi komunikacijske in ra?unalni?ke tehnologije. To so bile prve olimpijske igre, ki so se predvajale po celotnem svetu, kar so omogo?ili komunikacijski sateliti , in prve na katerih so rezultate shranjevali na ra?unalnike . Prav tako so to bile prve igre organizirane na azijski celini . Iger se prostovoljno nista udele?ila Libanon in Severna Koreja , Ju?no Afriko pa so zaradi politike apartheida izklju?ili iz tekmovanja.

Izbor Mexica City za gostovanje iger leta 1968 je bil sporen predvsem zaradi velike nadmorske vi?ine, 2.300 m, na katerih so bile prireje igre. ^[2] Posledice so se pokazale predvsem na vzdr?ljivostnih preizku?njah, kjer so tekmovalci zaradi redkej?ega zraka dosegali slab?e rezultate. Kljub temu pa so igre bele?ile veliko svetovnih rekordov. Tako je Bob Beamon v skoku v daljavo sko?il 8,90 metrov, kar je bilo 71 cm ve? od tekmecev. Rekordi so bili dose?eni v vseh mo?kih teka?kih disciplinah na 400 m in manj, prav tako v ?tafetni preizku?nji in troskoku . Prvi? se je predstavil, danes splo?en, fosburyjev preskok pri skoku v vi?ino, ki je Dicku Fosburyju prinesel zlato. ?portnice so prvi? morale opraviti preiskavo, s katero so dokazale svoj spol, vpeljan pa je bil tudi prvi dopin?ki test .

Politika se je ponovno vme?ala na igrah v Munchnu leta 1972 . Palestinska teroristi?na skupina ?rni september je v olimpijski vasi vdrla v izraelski apartma ter napadla, ugrabila in ubila vseh 11 pripadnikov izraelskih olimpijske delegacije. Nekateri so umrli na kraju vdora, medtem ko so bili ostali ubiti med neuspe?no re?evalno akcijo. Po ?tiriintridesetih urah suspenza iger se je MOK odlo?il za nadaljevanje ^[3] . Kljub dogodkom je bilo nekaj izrednih ?portnih dose?kov. Ameri?ki plavalec Mark Spitz je osvojil kar 7 zlatih medalj, kar je najve? posameznih medalj na enih olimpijskih igrah v kateremkoli ?portu. Med drugimi je bila tudi komaj 16 letna gimnasti?arka iz Sovjetske Zveze Olga Korbut , ki je osvojila 3 zlate in srebrno kolajno. Po 52 letih so bila spet prirejena tekmovanja iz lokostrelstva ter po 36-letnem premoru tekmovanja iz rokometa. Novost sta bila slalomska disciplina po divjih vodah v kanuju ter prva olimpijska maskota, jazbe?ar Waldi.

Kljub 32 svetovnim rekordom, se je na igrah v Montrealu leta 1976 v glavnem govorilo o problemih olimpijskega gibanja. ?estindvajset afri?kih dr?av je bojkotiralo igre, ko je MOK zavrnil njihovo pro?njo, da prepovejo nastop Novi Zelandiji . Ta je pred igrami z ragbijsko ekipo naredila turnejo po Ju?ni Afriki , ki ji je bil zaradi politike apartheida vstop na igre prepovedan ?e od leta 1968 . Prav tako je bojkotiral igre Tajvan , ki mu Kanada zaradi Ljudske republike Kitajske ni dovolila nastopa pod imenom Republika Kitajska . Problemi so se nadaljevali pri vpra?anjih po?tenosti tekmovanja, saj je veliko tekmovalcev, najbolj plavalke iz Vzhodne Nem?ije , bilo osumljenih jemanja anaboli?nih steroidov ter pri financiranju iger, ki so Kanad?ane in Quebec zadol?ile za desetletja.

Osemdeseta in kasneje [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1980 je igre v Moskvi bojkotiralo rekordno ?tevilo dr?av. Zaradi invazije sovjetskih sil v Afganistan decembra leta 1979 , se je odlo?ilo 66 dr?av bojkotirati igre, nekatere dr?ave udele?enke pa so zavrnile udele?itev na otvoritveni slovesnosti. Ob dominanci Sovjetskih ?portnikov, ki so skupno osvojili kar 195 olimpijskih kolajn, so igre spremljali izgredi gledalcev, goljufanje uradnikov ter vsiljiva varnost, ki je vodilnim na stezah celo fizi?no prepre?evala odte?i zadnji krog. ^[4]

Ve?ina takratnih komunisti?nih dr?av je zaradi poziva ZDA k bojkotu iger pred ?tirimi leti, bojkotirala igre v Los Angelesu 1984 , Kalifornija , ZDA . Vseeno se je iger, prvi? po letu 1952 , udele?ila komunisti?na Kitajska. Predstavilo se je veliko novih disciplin v katerih so tekmovale ?enske. Tako so prvi? odtekle maraton , se pomerile v kolesarstvu , ritmi?ni gimnastiki , sinhronem plavanju ter v mo?tvenih ?portih . To so bile najbolj komercializirane igre dotlej, med drugim je bila prvi? dovoljena uporaba olimpijskega simbola na izdelkih sponzorjev.

Severna Koreja je po zavrnitvi soorganizacije iger v Seulu 1988, Ju?na Koreja , te, skupaj s Kubo , bojkotirala. Najbolj so igre odmevale zaradi ?kandala kanadskega ?printerja Bena Johnsona , ki je na 100 m ?printu pretresel svetovno ob?instvo z lahko zmago in novim svetovnim rekordom, a sta mu kasneje, zaradi u?ivanja stanazolola , bila odvzeta medalja in rekord, bil je tudi diskvalificiran iz iger. Odpravili so pravilo amaterskega ?porta, kar je pomenil velik razcvet za nadaljnje olimpijske igre. Po 64 letih so ponovno priredili tekmovanja iz tenisa , prvi? organizirali namizni tenis in kot demonstrativni ?port se je pojavil badminton .

Dramati?ne politi?ne spremembe v vzhodni Evropi so vplivale na igre leta 1992 v Barceloni . Po treh desetletjih ni bojkotirala iger nobena dr?ava, zato se jih je udele?ilo rekordno ?tevilo dr?av in tekmovalcev. Slovenija se je prvi? udele?ila iger kot samostojna dr?ava, Nem?ija je po padcu berlinskega zidu leta 1989 , nastopila kot enotna dr?ava, Sovjetska zveza je razpadala na ?tevilne posamezne republike, ki so skupaj tekmovale pod imenom Skupnost neodvisnih dr?av (SND), po koncu apartheidske politike, po 32 letni prekinitvi, pa je bila v olimpijsko gibanje ponovno povabljena tudi Ju?na Afrika . Po odpravi amaterskega pravila so ZDA prvi? na igre poslale ko?arka?ko sanjsko ekipo ( ang. ≫Dream Team≪), ki so jo sestavljali igralci iz profesionalne ameri?ke lige NBA , med drugimi Larry Bird , Magic Johnson , Michael Jordan in Karl Malone ter so brez poraza, z ve? kot 30 to?kami prednosti na vseh tekmah, osvojili zlato kolajno. Gimnasti?ar Vitalij ??erbo je osvojil rekordne 4 zlate kolajne v enem samem dnevu, Slovenci pa svoji prvi dve bronasti, priveslani v dvojcu in ?etvercu brez krmarja.

Ob stoletnici olimpijskih iger, ki so se leta 1996 odvijale v Atlanti , Georgia , ZDA , je bil na otvoritveno slovesnost kot najstarej?i ?e ?ive?i olimpionik povabljen slovenski telovadec Leon ?tukelj . S svojo ?ilostjo je navdu?il vse, tudi takratnega ameri?kega predsednika Billa Clintona , ki mu je segel v roko. Olimpijsko vzdu?je je nekaj dni kasneje skalila bombna eksplozija v parku Centennial Olympic Park (Stoletni olimpijski park), v kateri sta umrli dve osebi in je bilo ranjenih ve? kot 100 oseb. ^[5] Storilca, Erica Roberta Rudolpha , so aretirali 31. maja 2003 . ^{[6] [7]} To so bile prve igre, ki so bile v celoti financirane iz zasebnega kapitala, ?igar rezultat je bilo pretirano ogla?evanje in ve?ina kritikov je dvomila, da bi se kaj takega lahko nadaljevalo v prihodnje.

Igre v Sydneyju leta 2000 so potekale v znamenju Aboriginov . Na otvoritveni slovesnosti se je slavila avstralska zgodovina , unikatna kultura in vpliv, ki so ga imeli Aborigini nanjo. Olimpijski ogenj je pri?gala Aboriginka Cathy Freeman , ki je kasneje osvojila zlato kolajno v teku na 400 m. Za slovensko olimpijsko delegacijo so to bile prve igre, na katerih so osvojili zlati olimpijski kolajni. Prvo sta priveslala Iztok ?op in Luka ?pik v dvojnem dvojcu, ?e istega dne, nekaj ur kasneje, pa je Rajmond Debevec z malokalibrsko pu?ko 3 x 40 F pristreljal ?e drugo zlato. Takratni predsednik MOK Juan Antonio Samaranch , je te igre razglasil za najbolj?e olimpijske igre vseh ?asov. ^[8]

Novo tiso?letje [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2004 so se igre vrnile v Atene, Gr?ijo , domovino anti?nih in prvih modernih olimpijskih iger. Veliko navdu?enje ob gostitvi iger je skalila predvsem skrb varnosti zaradi bli?ine politi?no nestabilnega Bli?njega vzhoda . Kljub te?avam pri gradnji olimpijskih objektov, poskusu prestavitve iger v drugo mesto s strani MOK in vla?nem vremenu, so bile igre uspe?ne z vidika organizacije, gostoljubja in celostne podobe.

Poletne olimpijske igre 2008 so potekale v Pekingu , Ljudska republika Kitajska . Predstavilo se je nekaj novih prireditev. Med drugim so ?enske prvi? tekmovale v teku na 3.000 m z zaprekami , sabljanje se je raz?irilo na ?enska ekipna tekmovanja v floretu in sablji , predstavil se je 10 km maraton v plavanju , ter nova disciplina BMX . ^[9]

Poletne olimpijske igre 2012 so potekale v Londonu , Zdru?eno kraljestvo . Mednarodni olimpijski komite je za te in nadaljnje igre iz programa odstranil bejzbol in softbol . ^[10]

Poletne olimpijske igre 2016 so se odvijale v Riu de Janeiru , Brazilija

Poletne olimpijske igre 2020 pa bodo v Tokiu , Japonska

Slovenci na poletnih olimpijskih igrah [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Uvrstitve slovenskih olimpijcev .

Zgodovina slovenskega olimpijskega ?porta sega dale? nazaj v leto 1912 na V. olimpijske igre v Stockholmu , ko je Rudolf Cvetko kot prvi Slovenec , ki se je uvrstil v olimpijsko ekipo, v mo?tvenem tekmovanju s sabljo z avstrijsko ekipo osvojil srebro. Kasneje so bili Slovenci prisotni na skoraj vseh igrah. Po prvi svetovni vojni je bila Slovenija , vse do leta 1992 , del jugoslovanske olimpijske reprezentance, v kateri so bele?ili izjemne olimpijske dose?ke. Novome?ki pravnik Leon ?tukelj , najuspe?nej?i slovenski olimpijec in prvi slovenski dobitnik zlate olimpijske kolajne, je leta 1924 v Parizu osvojil zlato na drogu in v telovadnem mnogoboju . Z odli?ji je nadaljeval na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928 , kjer je na krogih osvojil zlato, na mnogoboju bron ter s sotekmovalci Jo?etom Primo?i?em , Stanetom Dergancem , Borisom Gregorko , Antonom Malejem in Janezom Porento bron v ekipno me?ani konkurenci. Srebro je na krogih osvojil ?e v Berlinu leta 1936 . Prav tu so prvi? nastopile slovenske telovadke, ki so v ekipno me?ani vrsti zasedle 4. mesto. Prvo bronasto kolajno pa so leta 1952 v Helsinkih dobile telovadke Sonja Rozman , Milica Ro?man in Ada Smolnikar v skupinskem nastopu z obro?i. V ?estdesetih letih je izjemne uspehe v gimnastiki nadaljeval Miro Cerar , ki je v Tokiu leta 1964 na konju z ro?aji osvojil zlato kolajno in bronasto na drogu. Naslov olimpijskega zmagovalca je na konju obranil ?e v Ciudad de Mexicu leta 1968 .

Za?eli so se uspehi v jugoslovanskih mo?tvenih reprezentancah. Ko?arka?ka , v kateri sta igrala Ivo Daneu in Aljo?a ?orga , je leta 1968 osvojila srebro. Srebro je reprezentanca osvojila ?e leta 1976 z Vinkom Jelovacem in leta 1988 z Juretom Zdovcem . Nogometa?i so s Sre?kom Katancem in Markom Elsnerjem v Los Angelesu leta 1984 slavili bron, dan kasneje pa so olimpijsko zmagoslavje slavili ?e rokometa?i z Rolandom Pu?nikom , ki je ?tiri leta kasneje v Seulu z Iztokom Pucem in reprezentanco osvojil ?e bron. Uspeh sta dosegli ?e ?enska rokometna reprezentanca, ki je z Alenko Cuderman leta 1984 osvojila zlato in ?enska ko?arka?ka, ki je s Polono Dornik in Stojno Vangelovsko leta 1988 osvojila srebro.

Po koncu slovenskih olimpijskih uspehov v gimnastiki konec ?estdesetih, so vodni ?porti s?asoma postali nova slovenska paradna disciplina. Leta 1964 so na XVIII. olimpijskih igrah Jadran Barut , Jo?e Berc , Alojz Colja , Boris Klavora , Lucijan Kleva , Marko Mandi? in Vekoslav Skalak v osmercu kon?ali na 4. mestu. V plavanju na 1500 m prosto je Borut Petri? leta 1980 v Moskvi s 5. mestom izena?il najbolj?o slovensko uvrstitev v plavanju . Osem let kasneje na igrah v Seulu , sta blejska vesla?a Sadik Mujki? in Bojan Pre?eren v dvojcu brez krmarja osvojila prvo vesla?ko bronasto kolajno. To je bil za?etek izjemnih vesla?kih uspehov, ki so se nadaljevali v devetdesetih letih 20. stoletja in za?etkih 21. stoletja . Na XXV. olimpijadi v Barceloni so leta 1992 Iztok ?op in Denis ?vegelj v dvojcu brez krmarja ter Milan Jan?a , Jani Klemen?i? , Sa?o Mirjani? in Sadik Mujki? v ?etvercu brez krmarja osvojili prvi bronasti kolajni za samostojno slovensko olimpijsko delegacijo. V Atlanti leta 1996 je najbolj blestel Andra? Vehovar , v slalomu na divjih vodah s kajakom je osvojil srebrno kolajno. Vrhunec kariere sta z olimpijskim zlatom leta 2000 dosegla Iztok ?op in Luka ?pik v dvojnem dvojcu na igrah v Sydneyju , v isti disciplini pa sta osvojila ?e srebro na olimpijadi v Atenah leta 2004 . Na teh igrah je Vasilij ?bogar z bronom osvojil ?e prvo slovensko olimpijsko medaljo v jadranju .

Odkar je leta 1992 Slovenija za?ela nastopati kot samostojna dr?ava, so slovenski ?portniki bele?ili izjemne uspehe tudi drugje. Tako je na igrah v Atlanti leta 1996 Brigita Bukovec v teku na 100 m z ovirami, z zaostankom ene same stotinke sekunde, osvojila srebro, prvo slovensko kolajno v atletiki. Rajmond Debevec je z malokalibrsko pu?ko 3 x 40 F pristreljal zlato v Sydneyju leta 2000 . Naslednji podvig v atletiki je uspel Jolandi ?eplak z bronom v teku na 800 m v Atenah. Prav tako je na teh igrah Slovenija dobila prvo kolajno v judu , in sicer je Ur?ka ?olnir v kategoriji do 63 kg osvojila bron. Na Olimpijskih igrah 2008 je Primo? Kozmus osvojil zlato medaljo v metu kladiva, srebrni medalji sta osvojila Sara Isakovi? v plavanju in Vasilij ?bogar v jadranju, bronasti pa Lucija Polavder v judu in ponovno Rajmond Debevec v streljanju.

Na poletnih olimpijskih igrah so Slovenci nosilci kar ?estintridesetih olimpijskih kolajn, 10 zlatih, 12 srebrnih in 14 bronastih, od tega so jih 15 osvojili za samostojno dr?avo, med njimi 3 zlate, 5 srebrnih in 7 bronastih.

Seznam nosilcev zastave za Slovenijo na otvoritvenih in zaklju?nih slovesnostih poletnih olimpijskih iger moderne dobe

Leto	Igre	Gostitelj	Dr?ava	Otvoritev	Zaklju?ek
1992	XXV.	Barcelona	?panija	Rajmond Debevec
1996	XXVI.	Atlanta , Georgia	ZDA	Brigita Bukovec
2000	XXVII.	Sydney	Avstralija	Iztok ?op
2004	XXVIII.	Atene	Gr?ija	Beno Lapajne	Primo? Kozmus
2008	XXIX.	Peking	Ljudska republika Kitajska	Ur?ka ?olnir
2012	XXX.	London	Zdru?eno kraljestvo	Peter Kauzer	Franka Ani?
2016	XXXI.	Rio de Janeiro	Brazilija

Seznam olimpijskih ?portov [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Olimpijski ?porti .

43 razli?nih ?portov je bilo prisotnih v olimpijskem programu na poletnih olimpijskih igrah. Na seznamu za igre leta 2008 je planiranih 28 ?portov, ^[9] leta 2012 pa se bo seznam z ukinitvijo bejzbola in softbola skr?il na 26. ^[10]

Seznam poletnih olimpijskih iger moderne dobe [ uredi | uredi kodo ]

Kljub temu, da so bile igre leta 1916, 1940 in 1944 odpovedane, so se te ?tevil?no ?tele kot prirejene.

Leto Datum	Igre	Gostitelj	Dr?ava	?t. narodov ?t. ?portnikov (m/?)
1896 06.04.-15.04	I.	Atene	Gr?ija	14 245 (245 / 0)
1900 14.05.-28.10.	II.	Pariz	Francija	24 1.225 (1206 / 19)
1904 01.07.-23.11.	III.	St. Louis , Missouri	ZDA	13 689 (681 / 8)
1906 22.04.-02.05.	Interkalarne (MOK teh iger ne priznava)	Atene	Gr?ija	903 (883 / 20)
1908 27.04.-31.10.	IV.	London	Zdru?eno kraljestvo	22 2.035 (1999 / 36)
1912 05.05.-27.07.	V.	Stockholm	?vedska	28 2.547 (2490 / 57)
1916	VI. (odpovedane zaradi vojne)	Berlin	Nem?ko cesarstvo
1920 20.04.-12.09.	VII.	Antwerpen	Belgija	29 2.669 (2591 / 78)
1924 04.05.-27.07.	VIII.	Pariz	Francija	44 3.092 (2956 / 136)
1928 17.05.-12.08.	IX.	Amsterdam	Nizozemska	46 3.014 (2724 / 290)
1932 30.07.-14.08.	X.	Los Angeles , Kalifornija	ZDA	37 1.408 (1281 / 127)
1936 01.08.-16.08	XI.	Berlin	Tretji rajh	49 4.066 (3738 / 328)
1940	XII. (odpovedane zaradi vojne)	Tokio → Helsinki	Japonska → Finska
1944	XIII. (odpovedane zaradi vojne)	London	Zdru?eno kraljestvo
1948 29.07.-14.08.	XIV.	London	Zdru?eno kraljestvo	59 4.099 (3714 / 385)
1952 19.07.-03.08.	XV.	Helsinki	Finska	69 4.925 (4407 / 518)
1956 22.11.-08.12. 1	XVI.	Melbourne + Stockholm 1	Avstralija + ?vedska	67 3.184 (2813 / 371)
1960 25.08.-11.09.	XVII.	Rim	Italija	83 5.348 (4738 / 610)
1964 10.10.-24.10.	XVIII.	Tokio	Japonska	93 5.140 (4457 / 683)
1968 12.10.-27.10.	XIX.	Ciudad de Mexico	Mehika	112 5.530 (4750 / 780)
1972 26.08.-11.09.	XX.	Munchen	Zahodna Nem?ija	121 7.123 (6065 / 1058)
1976 17.07.-01.08.	XXI.	Montreal , Quebec	Kanada	92 6.028 (4781 / 1247)
1980 19.07.-03.08.	XXII.	Moskva	Sovjetska zveza	80 5.217 (4093 / 1124)
1984 28.07.-12.08.	XXIII.	Los Angeles , Kalifornija	ZDA	140 6.797 (5230 / 1567)
1988 17.09.-02.10.	XXIV.	Seul	Ju?na Koreja	159 8.465 (6279 / 2186)
1992 25.07.-09.08.	XXV.	Barcelona	?panija	169 9.367 (6659 / 2708)
1996 19.07.-04.08.	XXVI.	Atlanta , Georgia	ZDA	197 10.318 (6806 / 3512)
2000 15.09.-01.10.	XXVII.	Sydney	Avstralija	199 10.651 (6582 / 4069)
2004 13.08.-29.08.	XXVIII.	Atene	Gr?ija	201 10.625 (6296 / 4329)
2008 08.08.-24.08.	XXIX.	Peking	Ljudska republika Kitajska	204 10.942 (6305 /4637)
2012 27.07.-12.08.	XXX.	London	Zdru?eno kraljestvo
2016 05.08.-21.08.	XXXI.	Rio de Janeiro	Brazilija