Gordijan III.
Caesar Marcus Antonius Gordianus Pius Augustus
|
---|
|
|
Vladanje
| ?
22. april
238
?
29. julij
238
kot Pupienov in Balbinov cezar
?
29. julij
238
-
11. februar
244
kot samostojen cesar, verjetno pod pokroviteljstvom senata
|
---|
Predhodnik
| Pupien
in
Balbin
|
---|
Naslednik
| Filip Arabec
|
---|
Rojstvo
| 20. januar
225
Rim
|
---|
Smrt
| 11. februar
244
(19 let)
Circesium
[d]
|
---|
Zakonec
| - Furija Sabinija Trankvilina, kasneje Avgusta
|
---|
|
? Marcus Antonius Gordianus Pius (od rojstva do imenovanja za cezarja)
? Caesar Marcus Antonius Gordianus Pius Augustus {kot samostojen cesar}
|
|
Rodbina
| Gordijanska dinastija
|
---|
O?e
| neznan rimski senator
|
---|
Mati
| Antonija Gordijana
|
---|
Gordijan III.
(
latinsko
Marcus Antonius Gordianus Pius Augustus
), 32. cesar
Rimskega cesarstva
, ki je vladal od leta 238 do 244, *
20. januar
225
, †
11. februar
244
.
Na prestol je pri?el s trinajstimi leti kot najmlaj?i cesar v vsej zgodovini zdru?enega Rimskega cesarstva. Bil je sin Antonije Gordijane in neimenovanega rimskega senatorja, ki je umrl pred letom 238. Mati je bila h?erka cesarja
Gordijana I.
in mlaj?a sestra cesarja
Gordijana II.
. O njegovem otro?tvu do prihoda na prestol je zelo malo podatkov.
Po umoru cesarja
Aleksandra Severja
v Moguntiacu (sedanji
Mainz
,
Nem?ija
), so v prestolnici rimske province
Spodnje Germanije
kljub ostremu nasprotovanju
rimskega senata
in ve?ine prebivalstva za cesarja razglasili
Maksimina Tra?ana
. V odgovor na razglasitev, ki so jo v Rimu imeli za upor, sta se Gordijanov stari o?e in stric, Gordijan I. in Gordijan II., razglasila za socesarja province
Afrike
. Njun upor je ?e v mesecu dni zadu?il guverner
Numidije
in zvest Maksiminov prista? Kapelijan. Na Gordijana I., ki je bil med uporom ubit, so Rimljani gledali kot na miroljubnega ?loveka in ljubitelja knji?evnosti, ki je bil ?rtev Maksiminovega terorja.
Rimski senat je zaradi groze?ega Maksiminovega pohoda na Rim medtem za socesarja izvolil
Pupiena
in
Balbina
. Izvoljena senatorja med prebivalci Rima nista bila ravno priljubljena, poleg tega pa so bili ljudje ?e vedno pretreseni zaradi Gordijanove smrti, zato je senat Gordijanovega vnuka Gordijana imenoval za Pupienovega in Balbinovega cezarja in cesarskega naslednika. Papien in Balbin ste medtem porazila Maksimina, predvsem zaradi dezerterstva ve? legij, zlasti
II. partske
, ki je Maksimina umorila. Njuna skupna vladavina je bila kljub temu od samega za?etka polna neredov in nezadovoljstva v armadi. Vsemu temu se je junija 238 pridru?il ogromen po?ar v Rimu. 29. julija 238 je pretorska garda Papijena in Balbina ubila in razglasila Gordijana za izklju?nega cesarja.
Gordijan je zaradi svoje mladosti vladanje prepustil aristokratskim dru?inam, ki so preko rimskega senata nadzirale dogajanja v Rimu. Leta 240 se je v Afriki uprl Sabinijan, vendar so ga kmalu obvladali. Gordijan se je naslednje leto poro?il s Furijo Sabinijo Trankvilino, h?erko novoimenovanega pretorskega prefekta Timesiteja, ki je zaradi svojega voja?kega polo?aja in polo?aja tasta mladega cesarja kmalu postal
de facto
vladar Rimskega cesarstva.
V 3. stoletju so meje Rimskega cesarstva za?ele slabeti. Na severu so preko
Rena
in
Donave
za?ela vdirati
germanska
plemena, na vzhodu pa preko
Evfrata
Sasanidi
. Ko so
Perzijci
pod
?apurjem I.
napadli
Mezopotamijo
, je mladi cesar zadnji? v zgodovini odprl vrata
Janusovega templja
in na vzhod poslal veliko vojsko. Sasanide je pregnal nazaj preko Evfrata in jih leta 243 porazil bitki pri Reseni. Pohod je bil uspe?en in Gordijan je na?rtoval invazijo na sovra?no ozemlje, potem pa je tast Timesetej v nejasnih okoli??inah umrl. Z njegovo smrtjo sta bila ogro?ena tako pohod kot cesarjeva varnost.
Gordijan je za novega prefekta pretorske garde imenoval Marka Julija Filipa, bolj znanega kot
Filip Arabec
, in nadaljeval pohod. Na za?etku leta 244 so Perzijci krenili v protinapad. Perzijski viri trdijo, da se je odlo?ilna bitka bila v bli?ini sedanje Falud?e v
Iraku
in se kon?ala s te?kim porazom Rimljanov in Gordijanovo smrtjo.
[1]
Rimski viri bitke ne omenjajo in trdijo, da je Gordijan umrl ob Evfratu, dale? stran od prizori??a bitke. Anti?ni viri Gordijanovega naslednika Filipa Arabca pogosto opisujejo kot njegovega morilca, v resnici pa vzrok Gordijanove smrti ni znan.
Gordijanova mladost in prijeten zna?aj sta mu tudi zaradi smrti njegovega starega o?eta in strica in njegove tragi?ne usode prinesli trajno spo?tovanje Rimljanov. Da bi pomiril prebivalstvo in prepre?il izgrede, ga je rimski senat kljub nasprotovanju njegovega naslednika Filipa Arabca proglasili za boga.
- ↑
Res Gestae Divi Saporis
(Dejanja bo?anskega ?apurja I.), 3?4.
- Amijan Marcelin,
Pozno Rimsko cesarstvo (354-378)
, 23.5.7.
- M.M. Meckler,
Gordian III (238-244 AD)
, De Imperatoribus Romanis,
An Online Encyclopedia of Roman Emperors
- K. Herrmann,
Gordian III. - Kaiser einer Umbruchszeit
, Speyer, 2013,
ISBN 978-3-939526-20-9
- Encyclopædia Britannica
, 11. izdaja, Cambridge University Press, 1911.
Predstavnosti o temi
Gordian III
v Wikimedijini zbirki
Vladarski nazivi
|
Predhodnik:
Pupien
in
Balbin
|
Cesar Rimskega cesarstva
238?244
|
Naslednik:
Filip Arabec
|
Politi?ne funkcije
|
Predhodnik:
Fulvij Pij,
Poncij Prokul Pontian
|
Konzul Rimskega cesarstva
239
z Manij Acilij Aviola
|
Naslednik:
Gaj Oktavij Apij Svetrij Sabinijan,
Ragonij Venust
|
Predhodnik:
Gaj Oktavij Apij Svetrij Sabinijan,
Ragonij Venust
|
Konzul Rimskega cesarstva
241
z Klodij Pompejan
|
Naslednik:
Gaj Oktavij Apij Svetrij Sabinijan,
Gaj Asinij Lepid Pretekstat
|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Umetnostne galerije in muzeji
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Drugo
| |
---|