Edvard Kocbek
,
izgovorjava
(
pomo?
·
info
)
,
slovenski
pisatelj
,
pesnik
in
politik
, *
27. september
1904
,
Sveti Jurij ob ??avnici
,
Avstro-Ogrska
†
3. november
1981
,
Ljubljana
,
SFRJ
.
Kocbekov
opus
zajema
poezijo
, dnevni?ko-pripovedno prozo, filozofske, teolo?ke in politi?ne ?tudije, razprave,
eseje
ter ?lanke.
Rodil se je v kme?ki dru?ini o?etu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl).
Kocbek je ?tudiral
teologijo
, vendar je po dveh letih ?tudij opustil in nadaljeval na
romanistiki
v Ljubljani. Po ?tudiju v
Berlinu
in
Parizu
je slu?boval kot
profesor
franco??ine
v
Bjelovarju
,
Vara?dinu
in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vklju?il v slovensko
kulturno
in
politi?no
?ivljenje. Tu je postal eden od ideolo?kih vodij
katoli?ke
kulturne
levice
ter
urednik
njene
revije
Dejanje
(1938-1943). Kot predstavnik
kr??anskih socialistov
je bil ?lan najvi?jih organov
Osvobodilne fronte
.
Z ?eno Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911?1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lu?ko (1938?1973), pesnika, kasnej?e tudi slikarja
Matja?a
(1946?2013) in grafi?nega oblikovalca
Jurija
(1949?2009).
Dru?beno in politi?no delovanje
[
uredi
|
uredi kodo
]
?e v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridru?il skupini mladih
kr??anskih socialistov
, ki so ?eleli nadaljevati tradicijo kr??anske socialne misli
Janeza Evangelista Kreka
ter se oplajali s
socialdemokratskimi
pogledi
pisatelja
Ivana Cankarja
. Navdihoval jih je tudi nem?ki
teolog
in
filozof
Romano Guardini
.
[3]
Kot ?tudent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije
Kri? na Gori
, kasneje preimenovane v
Kri?
. Tudi sicer je deloval v katoli?kem mladinskem gibanju. Iz tega ?asa so tudi njegove prve pesni?ke objave v ugledni katoli?ki literarni reviji
Dom in svet
.
[4]
Esej
Premi?ljevanje o ?paniji
[
uredi
|
uredi kodo
]
Aprila 1937 je v reviji
Dom in svet
objavil esej
Premi?ljevanje o ?paniji
. Ko je Kocbek glavnemu uredniku
Francetu Koblarju
prvi? prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s pro?njo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem
?panskega vpra?anja
. Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu
Francu Terseglavu
; ta je esej mo?no glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upo?teval, Koblar pa je nejevoljen in naveli?an popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala
Francisca Franca
in ?pansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku dele?ni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v ?paniji opiral na pisanje francoskega levi?arskega tiska. Na?in, kako je v svojem eseju razumel
fa?izem
, je bil zelo podoben logiki
Kominterne
: vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fa?izem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoli?kem taboru pojavile ostre delitve. ?e 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemi?no razpisala
Stra?a v viharju
, 30. aprila je bil enako polemi?en ?e list
Mi mladi borci
. Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi ?e pozneje. V juniju 1937 pa je
Slovenec
objavil ob?iren ?lanek v ve? delih
?panija v ?Dom in Svetu” pa globlji pogledi
, ki je pokazal na vrsto neresni?nih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v ?paniji res ?lo za komunisti?no revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le ?e konstrukt, ki istoveti katoli?ke stranke, tradicionalne vernike in
Cerkev
s fa?izmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi
Skupno pismo ?panskih ?kofov ?kofom vsega sveta zaradi vojne v ?paniji
, izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v
ljubljanski ?kofiji
objavili kot prilogo k deseti ?tevilki
Ljubljanskega ?kofijskega lista
. V osmi ?tevilki Ljubljanskega ?kofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je ?kof
Gregorij Ro?man
dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma ?panskih ?kofov ?e naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja:
Edvarda Kocbeka ?lanek 'Premi?ljevanje o ?paniji' /…/ je po vsebini in obliki zmo?en zbuditi v ?itateljih krivi?ne sodbe o katoli?ki cerkvi in mr?njo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno o?ita dejanja, duhovno juna?tvo prepri?anih ljudi, ki se po svoji vesti odlo?ajo za ve?jo in bolj?o resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stali??u in nauku katoli?ke Cerkve.
Ko so bila dejstva o ?panski dr?avljanski vojni z navedenim Sloven?evim ?lankom in s pastirskim pismom ?panskih ?kofov razkrita, Kocbekovega stali??a ni bilo ve? mogo?e argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni iz?el niti en resen, problemski ?lanek v zagovor
Premi?ljevanja o ?paniji
. Po objavi tega eseja se je odnos med kr??anskimi socialisti na eni strani ter Katoli?ko cerkvijo in vodstvom katoli?kega politi?nega tabora na drugi ?e bolj zaostril.
[5]
Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med
kr??anskimi socialisti
v Sloveniji.
Med
vojno
je bil kot vodilni kr??anski socialist (po aretaciji in ustrelitvi
Ale?a Stanovnika
) leta 1942 vklju?en v izvr?ni odbor
OF
in je v tej funkciji od?el v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i.
Dolomitsko izjavo
), ?e konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov
AVNOJ-a
, na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v
NKOJ
, tudi poobla??enec za socialno politiko namesto Antona Kr?i?nika. Kot odposlanec se je udele?il
Zbora odposlancev slovenskega naroda v Ko?evju
oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v ?rnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo
SNOO
oz.
SNOS
. Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi
DFJ
, ob koncu vojne pa je nastopal tudi kot eden od ?tirih podpredsednikov
OF
.
Po
vojni
je bil
minister
za Slovenijo v zvezni
vladi
(do 1946), podpredsednik
IO OF
in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi kot podpredsednik Prezidija Ljudske skup??ine
Ljudske republike Slovenije
ter zvezni poslanec. Zaradi politi?nega spora okoli
knjige
Strah in pogum
, ki je na?ela nekatera tabuizirana vpra?anja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo politi?nih nasprotnikov, vpra?anje izdajstva in ovajanja med
partizani
, problematika katoli?anov med NOB), so ga po politi?ni "hajki" 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca ?ivljenja. Znova je za?el objavljati ?ele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesni?ko zbirko
Groza
prejel
Pre?ernovo nagrado
.
Pravi ?ok pa je v slovenski javnosti povzro?il izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja,
Edvard Kocbek - Pri?evalec na?ega ?asa
, ki sta jo leta 1975 v
Trstu
izdala kot knjigo pisatelja
Boris Pahor
in
Alojz Rebula
. V intervjuju je Kocbek spregovoril o
povojnih pobojih domobrancev
. Intervju je povzro?il diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani
Titovega
re?ima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t.i. "
Zalivska afera
").
[
navedi vir
]
Kocbek je za?el svoje pesmi objavljati leta 1924 v dija?kem listu
Stra?ni ognji
, kasneje v reviji
Dom in svet
, kjer je objavljal tudi eseje. ?e s prvo pesni?ko zbirko
Zemlja
se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje
ekspresionisti?ne
in
simbolisti?ne
prvine.
Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj za?eleno in najbolj?e. Zazrtost v bodo?nost je pre?eta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je ?lovek ni? v primerjavi z neskon?nostjo.
Kocbek pa se je sredi povojnih let zna?el v te?kem eksistencialisti?nem polo?aju. Ko so
komunisti
NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni eti?ni in politi?ni preobrazbi razblinila. Po umiku iz politi?nega ?ivljenja je bil do za?etka 60. let izlo?en tudi iz kulturne javnosti in ve? let ni smel objavljati svojih del. V tem ?asu je prevajal iz
franco??ine
in
nem??ine
. Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in dru?beno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu.
Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz
socialnega realizma
, vendar se je navdihoval pri religioznem ekspresionizmu, francoskem personalizmu in
eksistencializmu
(
Malraux
,
Mounier
,
Vercors
,
Sartre
). Zanimala ga je usoda izobra?enca, ki se soo?a z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so
NOB
ali
fa?izem
. Tematika NOB je v Kocbekovih
novelah
predvsem izpoved posameznika v te?kem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dol?nostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele ?e na?enjajo novo usmeritev v slovenski
literaturi
, ki za seboj pu??ajo obdobje socialisti?nega realizma.
Poezija (pesni?ke zbirke)
|
Proza
|
Dramatika
|
|
|
|
Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na ?tevilne slovenske
literate
, med njimi pa je eden prvih zagotovo
pisatelj
Boris Pahor
. Kot osrednja osebnost slovenske
literature
se je Kocbek uveljavil ?ele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnej?ih ustvarjalcev, ki so vplivali na
Draga Jan?arja
,
Toma?a ?alamuna
,
Daneta Zajca
,
Jo?eta Snoja
,
Dominika Smoleta
,
Gregorja Strni?o,
Marjana Ro?anca
in druge.
- Janko Prunk
,
Pot kr??anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda
, Ljubljana, CZ, 1977
- Spomenka Hribar
:
Edvard Kocbek in kri?arsko gibanje
, Ljubljana, 1990; ista:
Dolomitska izjava
, 1991; ista:
Svetotvornost poezije
, Ljubljana 2002.
- Andrej Inkret
-
Peter Kova?i? Per?in
: "Edvard Kocbek na? sodobnik"
Sodobnost
, l. 39. ?tevilka 6/7 (1991). <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SVH9HKEV>
- Albin Kralj
:
Katoli?ko mladinsko gibanje in Kocbek (slovensko katoli?ko mladinsko gibanje kot izhodi??e za Kocbekov politi?ni oris in Edvard Kocbek kot osrednja osebnost za reinterpretacijo zgodovinske podobe slovenskega mladinstva in kri?arstva)
: magistrska naloga, Teolo?ka fakulteta, Ljublajna, 1998.
- Poga?nik, Jo?e
[et al.].
Slovenska knji?evnost III.
Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152.
- Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov
, Ljubljana, 2001. (
COBISS
)
- Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku
(ur. Albin Kralj), Dru?tvo 2000, Ljubljana, 2005.
- Taras Kermauner
,
Navzkri?na sre?avanja
, Ljubljana, 2008.
- Igor Omerza
,
Edvard Kocbek: Osebni dosje ?t. 584
, Ljubljana, 2010.
ISBN 978-961-226-979-1
- Tine Hribar
,
Ena je groza
, 2010.
- Nenad Bjelo?
, "Odlikovani Slovenci 1944-1950".
Vojnozgodovinski zbornik
?t. 9 (2002). 90-97.(
COBISS
)
- Andrej Inkret
,
In stoletje bo zardelo: Kocbek, ?ivljenje in delo.
Ljubljana, 2011.
ISBN 978-961-241-503-7
- Mirko Bogomir
Mikli?
,
Sredi krute sile ne?no trajam: Idejno-politi?na dedi??ina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani
, 2017
- Boris Pahor
,
Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte
, 2018.
- Iztok Durjava
,
Analiza Obdelave E. Kocbek
Ton?ke Durjava
: zgodba o zamol?anem dokumentu slovenske politi?ne policije
, 2022.
- ↑
1,0
1,1
Brockhaus Enzyklopadie
- ↑
2,0
2,1
Arhiv likovne umetnosti
? 2003.
- ↑
Andrej Inkret,
In stoletje bo zardelo
(Ljubljana: Modrijan, 2011), 26
- ↑
Andrej Inkret,
In stoletje bo zardelo
(Ljubljana: Modrijan, 2011), 38
- ↑
Maksimiljan Fras,
Mariborski ?upan dr. Alojzij Juvan in njegov ?as
, Maribor, 2013, s. 160, 161. (
COBISS
)
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Drugo
| |
---|