1324 ( MCCCXXIV ) je bilo prestopno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na nedeljo .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Vojna za Saint-Sardos med Anglijo in Francijo [ uredi | uredi kodo ]

• Despenserja ( Mlaj?i in Starej?i ) nadaljujeta s ?istko med angle?kim plemstvom in zapirata vse njune politi?ne nasprotnike in tiste, za katere menita, da bi ju lahko ogrozili. Kralj Edvard II. jima popolnoma zaupa, a si s tem oddaljuje ostalo angle?ko plemstvo in dvor.
• Francoski kralj Karel IV. ho?e na vsak na?in priklju?iti Franciji angle?ko Gaskonjo in za?ne s pripravami na vojno pod vodstvom njegovega strica in uveljavljenega vojskovodje Karla Valoi?kega .
• 1. avgust - Iz Londonskega Towra pobegne angle?ki plemi? in grof Vali?anske marke Roger Mortimer . Zate?e se na francoski dvor.
• avgust - Invazija francoske vojske, ki jo vodi Karel Valoi?ki, na Gaskonijo ^[1] . Angle?i so na invazijo popolnoma nepripravljeni. Na pomo? jim sicer prisko?i foi?ki grof Gaston II. , kar pa nima ve?jega u?inka. Po nekaj tednih so prega?eni. Francoski kralj priklju?i kroni obmejno regijo Agenais, ki je bila jabolko spora. Poraz Angle?ev mo?no odmeva na angle?kem dvoru. 1325 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 11. februar - Umrlega velikega mojstra vitezov kri?nikov Karla iz Trierja nasledi Verner iz Orselna , 17. veliki mojster vitezov kri?nikov po seznamu .
• 23. marec - Pape? Janez XXII. izob?i nem?kega kralja in rimsko-nem?kega cesarja Ludvika IV. Wittelsba?kega .
  • Istega leta prekli?e izob?enje ?kotskega kralja Roberta Bruca .
• 31. marec - Umrlega ciprskega (in prosulega jeruzalemskega) kralja Henrika IV. nasledi ne?ak Hugo IV.
• april - Flamski kme?ki upor (1323?28) : flandrijski grof in francoska marioneta Ludvik I. sklene za?asni mir s svojimi upornimi flamskimi podaniki, ki so se leto dni poprej uprli zaradi visokih davkov in njegove profrancoske politike. Ludvik I. je v vseh odlo?itvah odvisen od francoskega kralja Karla IV., ki pa je ta?as zaposlen z Angle?i.
• 24. april - Oxford : ustanovitev kolid?a Oriel , Oxfordska univerza .
• 19. julij - Cesar Malijskega imperija Musa Keita I. se med had?em ustavi v Kairu . Islamski kronisti popisujejo veliko spremstvo in neizmerno bogastvo, s katerim je trgoval in obdaroval reve?e na poti. 1325 ↔
• 25. avgust - Za?etek vojne za Metz , Nem?ija: me??ani mesta Metz so zaradi politi?nih zamer dele?ni srda ?e?kega kralja Ivana Luksembur?kega , trierskega nad?kofa Baldvina Luksembur?kega , grofa Bara Edvarda I. in vojvode Spodnje Lorene Friderika IV. , ki zdru?eni napovedo vojno mestu in ga pri?no oblegati. V vojni, ki traja dve leti, je prvi? omenjena uporaba topov. 1325 ↔
• 4. september - Umrlega major?kega kralja San?a el Pacifica nasledi ne?ak Jakob III.
• 3. november - Na Irskem usmrtijo na grmadi eno prvih ?rtev ?arovni?tva in sicer irsko slu?kinjo Petronilo de Meath , ki je bila skupaj z gospodarico damo Alice Kyteler obsojena ?arovni?tva. Slednji je namre? umrl ?e ?etrti soprog. Ker za ?arovni?tvo (?e) ni bila predvidena smrtna kazen ^[2] , so ji sodili kot krivoverki.
• 10. november - Pape? Janez XXII. izda bulo Quia quorundam , v kateri ponovno opredeli polo?aj Kristusa in apostolov do lastnine.
• Sardinija: aragonski kralj Jakob II. se po izgonu Pisancev iz Gallure in Cagliarija ter Genov?anov iz Logudora okli?e za sardinskega kralja. V veliko pomo? mu je pri tem podvigu bil sardinski kralj zadnje ?epne kraljevine Arboreje Hugo II. , ki ohrani svojo avtonomijo.
• Za novega dominikanskega mojstra je imenovan Barnaba Cagnoli .
• Posve?ena je Katedrala Svetega ?tefana v Bourgesu .
• Italijanski u?enjak Marsilij Padovanski ^[3] napi?e oster protipape?ki spis ≫ Branitelj miru ≪ (Defensor pacis) , ki je direktno v podporo Ludviku IV., ko zagovarja lo?enost Svetega rimskega cesarstva od Pape?ke dr?ave, dolgoro?no pa upravi?uje lo?itev Cerkve od dr?ave , zanika pape?ko prvenstvo in poudarja enakost verujo?ih v kr??anski skupnosti. Defensor pacis je en najpomembnej?ih politi?nih spisov poznega srednjega veka.
• Bene?ki fran?i?kanski misijonar Odorik iz Pordenoneja prispe na Kitajsko. Nastani se v prestolnici Mongolskega cesarstva Kanbaliku , kjer ostane v gosteh pri nad?kofu Janezu iz Montecorvina . 1327 ↔

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 5. marec - David II. , ?kotski kralj († 1371 )
• Adelajda Hessen?ka , poljska kraljica († 1371 )
• Cunenaga , japonski princ († 1338 )
• Dimitrij Kidon , bizantinski renesan?ni humansit, dr?avnik, teolog († 1398 )
• Ivana Penthievre?ka , bretonska vojvodinja, grofica Penthievreja († 1384 )
• Konstanca Sicilska , regentinja († 1355 )
• Magnus II. , vojvoda Braunschweig-Luneburga († 1373 )
• Vettor Pisani , bene?ki admiral († 1380 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 8. januar - Marco Polo , bene?ki trgovec, raziskovalec (* 1254 )
• 11. februar - Karl von Trier , veliki mojster vitezov kri?nikov (* 1265 )
• 26. februar - Dino Compagni , italijanski (florentinski) zgodovinar, beli gvelf (* 1255 )
• 21. marec - Marija Luxembur?ka , francoska kraljica (* 1304 )
• 31. marec - Henrik II. Jeruzalemski , zadnji kralj Jeruzalemske kraljevine (* 1270 )
• 23. junij - Aymer de Valence , angle?ki plemi?, 2. grof Pembroke (* 1275 )
• 16. julij - cesar Go-Uda , 91. japonski cesar (* 1267 )
• 16. avgust - Irena Braunschweigovska , bizantinska cesarica, soproga Andronika III. (* 1293 )
• 4. september - San?o Major?ki , aragonski princ, kralj Majorke (* 1274 )
• 3. november - Petronila de Meath , irska slu?kinja obto?ena ?arovni?tva (* 1300 )
• Bonturo Dati , italijanski (luccanski) trgovec, dr?avnik
• Hedviga Holsteinska , ?vedska kraljica (* 1260 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]