Mihajlo Pupin-Idvorski
(
srbsko
Миха?ло Идворски Пупин
),
srbsko
-
ameri?ki
fizik
,
matematik
in
elektrotehnik
, *
9. oktober
1854
,
Idvor
,
Banat
, dana?nja
Srbija
, †
12. marec
1935
,
New York
,
ZDA
.
Mihajlo Pupin se je rodil v vasi
Idvor
v
Banatu
, ki je tedaj spadal pod
Avstro-Ogrsko
. Bil je sin nepismenih star?ev, ki so mu kljub temu omogo?ili ?olanje, najprej v Idvoru v Srbski veroizpovedni osnovni ?oli, nato na Nem?ki osnovni ?oli v
Perlezu
in nato v
Pan?evu
, najprej v Me??anski ?oli in potem na Realki. Leta 1872 je nadaljeval ?olanje v
Pragi
, tedaj pa mu je nenadoma umrl o?e in zna?el se je v hudih finan?nih te?avah. Da bi re?il svoje eksisten?ne te?ave, se je marca 1874 odlo?il, da odide v Ameriko. Pupin je bil velik
patriot
. Svojemu
priimku
je dodal Idvorski, da bi pokazal na privr?enost svojemu rodnemu kraju.
Kot dvajsetletnik se je zna?el v New Yorku in pri?el kot fizi?ni delavec delati v neki tovarni
?okolade
, ob delu pa se je u?il
angle?ko
in se v jeseni leta 1879 uspel vpisati na
kolid?
Columbia
v New Yorku. Takoj se je izkazal kot odli?en u?enec in je bil zato opro??en pla?evanja ?olnine, kar je bilo zanj zelo pomembno. Na koncu prvega letnika je prejel celo dve denarni nagradi za uspe?nost znanja
gr??ine
in
matematike
. Pomagal si je tudi z dohodki od in?truiranja slab?ih ?tudentov in s fizi?nim delom. Leta 1883 je
diplomiral
na prvi akademski stopnji in dobil naziv ≫
Bachelor of Arts
≪, poleg tega pa ?e
?tipendijo
za ?tudij matematike in
fizike
v
Cambridgeu
v
Zdru?enem kraljestvu
med letoma 1883 in 1885.
V letih 1885 do 1889 je v
Berlinu
?tudiral podro?je fizike in
kemije
ter
doktoriral
na temo
Osmotski pritisk in njegova povezava s prosto energijo
(≫
Osmotic Pressure and its Relation to Free Energy
≪).
Od leta 1892 je na kolid?u Columbia kot
profesor
pou?eval predmet
matemati?na fizika
. Tu se je sre?al s teorijo
elektrotehnike
, ki ga je prevzela, zato se je povsem posvetil prou?evanjem
elektromagnetnih
pojavov. Ob ?tudiju teh pojavov je odkril elektri?no
resonanco
in
nihajni krog
, kar je kasneje vodilo v odkritje
visokofrekven?nih
elektri?nih valov in izum
radia
.
Priznanja in poimenovanja
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pupin je bil ?lan
Francoske akademije znanosti
,
Srbske kraljevske akademije
, predsednik
Newyor?ke akademije znanosti
in ?astni ?lan 18 univerz v ZDA, Kraljevini Jugoslaviji, ?e?koslova?ki in Franciji, dobil je veliko visokih odlikovanj.
Po njem se imenuje manj?i krater na
Luni
. 20. septembra 1921 je postal ?astni ob?an
Ob?ine Bled
.
[4]
- V sloven??ini je iz?el prevod knjige Mihajla Pupina-
Od pastirja do izumitelja
v prevodu Pavla Bre?nika, izdala Zalo?ba vodnikova dru?ba, leta 1932 v Ljubljani.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|