Mihajlo Pupin-Idvorski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Mihajlo Pupin )
Mihajlo Pupin-Idvorski
Portret
Rojstvo 9. oktober 1858 ( {{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:9|2|0}} ) ali 4. oktober 1858 ( {{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1]
Idvor , Vojna krajina , Avstrijsko cesarstvo
Smrt 12. marec 1935 ( {{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:12|2|0}} ) [2] [1] […] (76 let)
New York
Dr?avljanstvo nem?ko (1879?96, 1914?33)
?vicarsko (1901?55)
ameri?ko (1940?55)
Podro?ja fizik , matematik in elektrotehnik
Podpis

Mihajlo Pupin-Idvorski ( srbsko Миха?ло Идворски Пупин ), srbsko - ameri?ki fizik , matematik in elektrotehnik , * 9. oktober 1854 , Idvor , Banat , dana?nja Srbija , † 12. marec 1935 , New York , ZDA .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Mihajlo Pupin se je rodil v vasi Idvor v Banatu , ki je tedaj spadal pod Avstro-Ogrsko . Bil je sin nepismenih star?ev, ki so mu kljub temu omogo?ili ?olanje, najprej v Idvoru v Srbski veroizpovedni osnovni ?oli, nato na Nem?ki osnovni ?oli v Perlezu in nato v Pan?evu , najprej v Me??anski ?oli in potem na Realki. Leta 1872 je nadaljeval ?olanje v Pragi , tedaj pa mu je nenadoma umrl o?e in zna?el se je v hudih finan?nih te?avah. Da bi re?il svoje eksisten?ne te?ave, se je marca 1874 odlo?il, da odide v Ameriko. Pupin je bil velik patriot . Svojemu priimku je dodal Idvorski, da bi pokazal na privr?enost svojemu rodnemu kraju.

Kot dvajsetletnik se je zna?el v New Yorku in pri?el kot fizi?ni delavec delati v neki tovarni ?okolade , ob delu pa se je u?il angle?ko in se v jeseni leta 1879 uspel vpisati na kolid? Columbia v New Yorku. Takoj se je izkazal kot odli?en u?enec in je bil zato opro??en pla?evanja ?olnine, kar je bilo zanj zelo pomembno. Na koncu prvega letnika je prejel celo dve denarni nagradi za uspe?nost znanja gr??ine in matematike . Pomagal si je tudi z dohodki od in?truiranja slab?ih ?tudentov in s fizi?nim delom. Leta 1883 je diplomiral na prvi akademski stopnji in dobil naziv ≫ Bachelor of Arts ≪, poleg tega pa ?e ?tipendijo za ?tudij matematike in fizike v Cambridgeu v Zdru?enem kraljestvu med letoma 1883 in 1885.

V letih 1885 do 1889 je v Berlinu ?tudiral podro?je fizike in kemije ter doktoriral na temo Osmotski pritisk in njegova povezava s prosto energijo (≫ Osmotic Pressure and its Relation to Free Energy ≪).

Od leta 1892 je na kolid?u Columbia kot profesor pou?eval predmet matemati?na fizika . Tu se je sre?al s teorijo elektrotehnike , ki ga je prevzela, zato se je povsem posvetil prou?evanjem elektromagnetnih pojavov. Ob ?tudiju teh pojavov je odkril elektri?no resonanco in nihajni krog , kar je kasneje vodilo v odkritje visokofrekven?nih elektri?nih valov in izum radia .

Priznanja in poimenovanja [ uredi | uredi kodo ]

Pupin je bil ?lan Francoske akademije znanosti , Srbske kraljevske akademije , predsednik Newyor?ke akademije znanosti in ?astni ?lan 18 univerz v ZDA, Kraljevini Jugoslaviji, ?e?koslova?ki in Franciji, dobil je veliko visokih odlikovanj.

Po njem se imenuje manj?i krater na Luni . 20. septembra 1921 je postal ?astni ob?an Ob?ine Bled . [4]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 Find a Grave ? 1996.
  2. SNAC ? 2010.
  3. Brockhaus Enzyklopadie
  4. Marjan, Raztresen (2. februar 2013). ≫Pupin bo tudi na Bledu dobil spomenik≪ . Slovenske novice.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Viri in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  • V sloven??ini je iz?el prevod knjige Mihajla Pupina- Od pastirja do izumitelja v prevodu Pavla Bre?nika, izdala Zalo?ba vodnikova dru?ba, leta 1932 v Ljubljani.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]