1697

Di Wikipedja

1697 sa roun lannen koumin ki ka koumanse oun mardi.

Evenman [ chanje | Chanje wikikod ]

  • 10 janvye, Lendonnezi : zabitan-yan di no di Sulawesi, Minahasa, ka signen roun trete d’alyans ke Olande-ya. Ye ka doumere an fe izole
  • 13 mars : Nojpeten, dannye site-a maya sa okipe pa Espagnol-ya annan Yucatan.
  • 13 avril : oun leskad franse ki dirije pa Pointis e Ducasse ka mouye divan Carthagene de Lenn, an Kolonbi ; lavil-a ki asyeje ka kapitchoule 2 me-a. Pointis ka tchipe Carthagene 4-a e ka ransonnen zabitan-yan. Mekontan di partaj, boukannye-ya ki te partisipe a espedisyon ka piye lavil-a roun segon fwe 30 me.
  • 3 me : khan di Dzoungarie Galdan ka mouri apre roun brev maladi. So neve Tsewang Rabtan, tiboug di Sengge, ka sigsede li kou khan jouk 1727.
  • 13 jwiye : kozak-a Vladimir Atlassov ka annegse penensil-a di Kamtchatka pou Larisi-a.
  • 20 out : Andre Brue ki nonmen diregto jeneral di koumers franse o Senegal 4 jen-an, ka rive ate Saint-Louis. Li ka koumanse so esplorasyon-yan annan Bambouk-a (finisman an 1723).
  • 5 septanm, Kanada : vigtwe naval di Pierre Le Moyne d'Iberville asou Angle-ya ate batay-a di be-a d'Hudson. Li ka roupran Fo Nelson annan ≪ be di No ≫ 13 septanm.
  • 17 septanm : Huseyin Pacha Koprulu(Huseyin Koprulu IV, 1644-1707) sa nonmen gran vizir di Lanpir otoman-an.

Not ke referans [ chanje | Chanje wikikod ]

Lyen egstern [ chanje | Chanje wikikod ]