Deli

Deli
?????? *(Dilli)* (hindi)
Delhi (angl.)
????? *Dli* (urdu)
????? *Dil?* (paivn.-pand?.)
Lidnanznam ;	Flag ;
Valdkund	Indii
Elajiden lugu ( 2011 )	16,753,235 ristitud
Pind	1484 km²
Pamez'	Anil Baid?al ; (viluku 2017?)
Telefonkod	+91?11
Avtokod	DL-xx
Aigvo	UTC +5:30

Deli ( hindi : ?????? Dilli , angl .: Delhi , urdu : ????? Dli , pand?abi : ????? Dil? ) om kahtenz' surtte lidn Indijas . Delin lidnaglomeracii om muga?o kahtenz' surtte valdkundas Mumbain jal'ghe.

Administrativine jagand [ vajehta | vajehtada tekst ]

Deli om Nacionaline palidnan territorii administrativi?ik?, mulub Indijan nevondterritorijoihe. Se mulutab koume lidnad i?eksaz, kaikutte lidn om i?eze ohjastusen al: Delin municipaline korporacii (1397,3 km²), Uz' Deli -palidnan municipaline komitet (42,7 km²) da Delin Sodanevondkund (43 km²).

Deli jagase uhesaks umbrikoks, kaikutte nii?pai alajagase koumeks alaumbrikoks ( tehsil:aks ).

Nacionaline palidnan territorii ali?tub Nacionali?he palidnan regionan ohjastusele ? Delin aglomeracijan ekonomi?en ohjandusen organale, sadihe sida patmaha megapolisan problemoid.

Istorii [ vajehta | vajehtada tekst ]

?ilod lidnan sijas mainitadas ezmai?en kerdan 6. voz'sadaspai EME.

Vl 1911 britanine administracii pani Uz' Deli -palidnan alust.

Geografii [ vajehta | vajehtada tekst ]

Deli sijadase Indijan pohjoi?es Gangan oiktan D?amn -li?ajogen (≪Jamun:an≫ Mahabharatan modhe) molembil randoil. Lidnan keskmaine korktuz om 293 m u.m.t.. Territorii rounatab Uttar Prade? -?tatanke paivnouzmas, Har'jan -?tatanke toi?i? poli?.

Klimat om tropine mussonine, paivoikaz pai?i mussonan aigas. Musson oleskeleb kezakus-suguz'kus. Voden keskmaine lamuz om +25,3 C°. Kaiki? rakembad kud oma semendku i kezaku +32,7..+33,3 C° keskmai?enke lamudenke. Tal'v om kuivahk, no sumosine vilun il'man tulendan Gimalajiden pautkilpai tagut, tal'vkun-uhokun kesklamuz om +13,9..+17,6 C°. Tal'vkus-vilukus voib panda halad harvoin lujas. Ekstremumad oma ?0,6 C° (viluku) i +47,2 C° (semendku). Paneb sadegid 774 mm vodes, enamba heinkus (210 mm) i elokus (233 mm), vahemba redukus-kevaz'kus (6..21 mm kus). Kun keskmaine relativine nepsuz vajehtase 25..37 % rounoi? kevaz'kus-semendkus, 60..68 % heinkus-suguz'kus, 57..59 % tal'vkus-vilukus, 43..52 % uhokus, kezakus, redukus-kul'mkus.

Elajad [ vajehta | vajehtada tekst ]

Vn 2011 Indijan rahvahanlugemi?en modhe lidnan (Nacionaline palidnan territorii) ristiti?t oli 16 753 235 elajad 1484 km² pindal, hei?pai pol' elab illegitimi?i? sauvusi? elami?-olemi?holiti?ita. Kaik 28,5 mln elajid om lidnaglomeracijas (2018), se om kaiki? suremb Indijas.

Kodikelen modhe (Nacionaline palidnan territorii, 2011): hindi ? 81,27 %, pand?abin kel' ? 5,2 %, urdu ? 5,17 %, bhod?puri ? 1,35 %, bengalan kel' ? 1,29 %, maithili ? 0,73 %, harjanvi ? 0,67 %, tamilan kel' ? 0,53 %, malajalam ? 0,49 %, toi?ed keled ? 3,3 %.

Religijan modhe (2011): induizm ? 81,68 %, islam ? 12,86 %, sikhizm ? 3,4 %, d?ainizm ? 0,99 %, hristanuskond ? 0,87 %, buddizm ? 0,11 %, toi?ed uskojad ? 0,09 % (heiden kesken zoroastrizman, bahai, judaizman polenpidajad).

Transport [ vajehta | vajehtada tekst ]

Kundaline transport om avtobusad, kiruhavtobusad, taksid i motorik?ad, kaik ned ratas ahti?tadud londuseli?el gazal . Delin metro ( hindi : ?????? ?????? Dill? Me?ro ) radab vn 2002 tal'vkuspai, se mulutab kumne jonod raudteiden 350 km pitte, 256 stancijanke vl 2023. Jonused uhtenzoittas ezilidnoidenke.

Rahvahidenkeskeine lendimport Indira Gandin nimed ^[1] ( DEL / VIDP , 69,9 mln passa?iroid vl 2018, heiden kesken 18,5 mln verazmalai?id, 896 tuh. tonnoid juguid finansi?el vodel 2022) om Indijan kahtenz' surtte. Se om civiline tauzin, sijadase 16 kilometrad suvipaivlaskmaha lidnan keskusespai ( Udes Deli?pai ), Delin territorijal. Tehtas reisid mail'man jaredoihe lidnoihe, Persijan lahten i Suvipaivnouzmai?en Azijan maihe, muga?o Indijan ajihe lidnoihe.