Znanost ( latinsko scientia ? znanje ) se nana?a na sistemati?no pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta na?in z obstoje?im znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in presku?anju teorij s preskusi . Znanost se deli na vede , vede pa na podro?ja (discipline).

Temeljna ali bazi?na znanost : znanstveniki prou?ujejo temeljne naravne zna?ilnosti. V ?asu odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti.

Uporabna ali aplikativna znanost : izsledki aplikativne znanosti so uporabni v na?em vsakdanu.

?lovek, ki se ukvarja z znanostjo, se imenuje znanstvenik .

Razvoj znanosti [ uredi | uredi kodo ]

Model razvoja znanosti po Thomasu Kuhnu [ uredi | uredi kodo ]

Za Kuhnovo najznamenitej?e in najpomembnej?e delo velja znanstvena monografija Struktura znanstvenih revolucij . Izdana je bila leta 1962 v sklopu Mednarodne enciklopedije enotne znanosti. Temelji na predpostavki, da zgodovina znanosti igra klju?no vlogo pri razvoju in razumevanju filozofije znanosti. V Strukturi znanstvenih revolucij Kuhn razvoj znanosti prika?e na nov na?in. Spodbija idejo uniformnega razvoja znanosti in zanika zamisel o razvijanju znanosti s kopi?enjem resnic. Pred ?asom njegovega modela razvoja znanosti je prevladoval ≫juna?ki≪ vidik znanstvenega napredka, ki je znanost predstavljal kot proces linearnega kopi?enja resnic, pri ?emer je sam napredek garantiran znanstvenostjo apliciranih metod in ?etudi se lahko pospe?i v rokah talentiranega znanstvenika, nazadovanje tudi v nesposobnih rokah ni mogo?e. V Strukturi Kuhn to uveljavljeno idejo o neizpodbitnosti napredka razbije in jo nadomesti z dvema fazama razvoja znanosti. Poimenuje ju "normalna" in "revolucionarna", oziroma izjemna faza. Normalno fazo definira kot na videz podobno standardni kumulativni podobi znanstvenega razvoja, vendar ji ni istovetna. Deluje po ≫puzzle-solving≪ principu - principu re?evanja vsakodnevnih logi?nih problemov. Pri njih lahko namre? ta, ki uganko re?uje, goji realna pri?akovanja, da mu bo uganko uspelo razre?iti, da je njegov uspeh odvisen predvsem od njegovih sposobnosti ter da obstaja visoka stopnja podobnosti med problemom in apliciranimi metodami razre?itve. V fazi normalne znanosti znanstvenik tako ne vstopa na povsem neraziskan teren. Na ra?un podobnosti metode in re?itve problema v tej fazi prihaja do nabirajo?ega spektra znanja ? zaloga re?itev ≫ugank≪ je rasto?a. Vsake toliko ?asa pa normalno fazo preseka znanstvena revolucija, ki v prvi vrsti vsebuje revizijo ?e obstoje?ih praks in prepri?anj. Znanstveno revolucijo spro?ijo anomije v znanstvenih teorijah, kadar je njihova zaloga tako velika, da jih znanstveniki ne morejo ve? enostavno odmisliti ali ignorirati in postane o?itno, da nakazujejo na napako v sistemu. Kakor so znanstvene revolucije v standardnem pogledu smatrane zgolj kot bolj?a izvedba normalne znanosti, pravi Kuhn, bo tudi revolucionarna znanost sprejeta kot pozitivna in dobrodo?la, tista, h kateri naj bi znanstveniki stremeli. Tak?en kriti?en pogled pa hkrati vsebuje predpostavko, da revolucionarne faze ne pre?ivijo vsi predhodni dose?ki, kar ima lahko za posledico izgubo razlag za fenomene, ki so ?e veljali za razumljene in razlo?ene. Ta aspekt je postal poznan pod imenom izguba po Kuhnu, v izvirniku poimenovan ≫Kuhn-loss≪.

Veje znanosti [ uredi | uredi kodo ]

Znanstveno podro?je se v splo?nem deli v dve veliki skupini: naravoslovje , ki prou?uje naravne pojave (vklju?no z biolo?kim ?ivljenjem ) in dru?boslovje , ki preu?uje obna?anje ljudi in dru?be . Ti dve skupini temeljita na opazovanju pojavov , ki jih lahko drugi raziskovalci preverijo pod enakimi pogoji. ^[1] Obstajajo tudi sorodne discipline, ki so zdru?ene v interdisciplinarne uporabne znanosti , kot so in?enirstvo in medicina . Znotraj teh kategorij so specializirana znanstvena podro?ja, ki lahko vklju?ujejo dele drugih znanstvenih disciplin, vendar vsebujejo pogosto lastno nomenklaturo in strokovno znanje. ^[2]

Matematika , ki je razvr??ena med formalne znanosti , ^{[3] [4]} je hkrati podobna in se razlikuje od empiri?nih znanosti (naravoslovne in dru?bene vede). Empiri?nim znanostim je podobna v tem, da vklju?uje objektivno, natan?no in sistemati?no raziskavo na podro?ju znanja; je pa druga?na zaradi svoje metode preverjanja znanja, raje uporablja a priori namesto empiri?nih metod. ^[5] Formalne znanosti, ki vklju?ujejo tudi statistiko in logiko , so klju?ne pri empiri?nih znanostih. Ve?ja odkritja v formalnih znanostih so pogosto privedla do velikega napredka v empiri?nih znanostih. Formalne znanosti so bistvene pri oblikovanju hipotez , teorij in zakonov ^[6] , tako pri odkrivanju in opisovanju kako stvari delujejo (naravoslovje) in kako ljudje mislijo in delujejo (dru?boslovje).

Poleg ?irokega pomena, se beseda ≫Znanost≪ v?asih nana?a izrecno na temeljne znanosti (matematike in naravoslovne vede).

Eksaktne in naravoslovne znanosti [ uredi | uredi kodo ]

Matematika - logika - kibernetika - mehanika - fizika - astronomija - kemija - biologija - botanika - zoologija - genetika - biokemija - biofizika - ekologija - geologija - paleontologija - meteorologija - geofizika - geografija - ekologija - kozmologija

Tehni?ke znanosti (vede, stroke) [ uredi | uredi kodo ]

Metalurgija - rudarstvo - geodezija - geotehnika - gradbeni?tvo - strojni?tvo - elektrotehnika - elektronika - ra?unalni?tvo - telekomunikacije - aeronavtika - kemijska tehnologija - tekstilna tehnologija - vodarstvo

Medicinske znanosti [ uredi | uredi kodo ]

Medicina - mikrobiologija - stomatologija - farmacija - anatomija - defektologija - pediatrija (-- veterina?)

Agrarne (biotehni?ke) znanosti [ uredi | uredi kodo ]

Agronomija - gozdarstvo - lesarstvo - ?ivilska tehnologija - veterina - krajinarstvo/ krajinska arhitektura ? - vrtnarstvo , sadjarstvo ...

Dru?bene znanosti [ uredi | uredi kodo ]

antropologija - arheologija - ekonomija - etnologija - geografija - informatika - komunikologija - psihologija - politologija - sociologija - demografija - statistika - zgodovina

Humanisti?ne znanosti in znanosti o umetnosti [ uredi | uredi kodo ]

Filozofija - estetika - filologija - lingvistika / jezikoslovje - psihologija - pedagogika in didaktika - andragogika - literarna zgodovina - umetnostna zgodovina - muzikologija - simbolika

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Thomas Kuhn. Stanford Encyclopedia of Science.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• znanstvenik , osnovne znanstvene teorije , odpadna znanost , patolo?ka znanost . filozofija znanosti , protoznanost , psevdoznanost , znanstveno izobra?evanje , klasifikacija znanosti , seznam akademskih disciplin , veda

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo znanost  ali Znanost v Wikislovarju, prostem slovarju.

v angle??ini

• UniSci: Zakaj znanost? (Why Science?) Arhivirano 2004-02-14 na Wayback Machine .
• Boris Krupa: Zakaj znanost? (Why science?) Arhivirano 2004-02-02 na Wayback Machine .
• Zakaj ?tudirati znanosti? (Why Study Science?)
• Zakaj znanost in ti (Why Science & You) Arhivirano 2004-02-16 na Wayback Machine .
• Zakaj znanost ne more biti demokrati?na|Why science cannot be democratic)
• Zakaj znanost uspeva zaradi kritike (Why science thrives on criticism)
• Ali znanost ubija du?o? Razprava med Stevenom Pinkerjem in Richardom Dawkinsom (Is Science Killing the soul? A discussion between Steven Pinker and Richard Dawkins) Arhivirano 2004-02-13 na Wayback Machine .
• Esej Richarda Dawkinsa: Ali je znaost religija? (Richard Dawkins essay: Is Science a Religion?) Arhivirano 2012-10-30 na Wayback Machine .
• Wikiknjige - GSCE znanstveni u?benik (Wikibooks - GSCE science textbook) Arhivirano 2003-10-17 na Wayback Machine .
• Abecedni in zlo?en seznam znanosti, prirejen iz ?lanka spletne enciklopedije, ≫Science≪  Spletna enciklopedija 14. marec 2003